ČLANKI

Inkontinenca je težava, ki prizadene tako ženske kot moške. Osebi z demenco lahko uhajanje vode predstavlja veliko stisko, sram, poslabša njene higienske navade in kakovost življenja. Slabe higienske razmere pa vplivajo tudi na ostale družinske člane, predvsem kadar živijo v skupnem gospodinjstvu. Po ocenah strokovnjakov ima inkontinenco vsaj 60 -70 % oseb z demenco, v …

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen pri kateri so motene/prizadete višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, učne sposobnosti, presoja, prepoznavanje, govor, načrtovanje, osebnostne lastnosti) in se postopoma ali pa zelo hitro poslabšujejo. Je degenerativna bolezen (povzroča odmiranje živčnih celic), ki se je trenutno ne da pozdraviti (ireverzibilna demenca). Demenca nastaja več let preden so …

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen. Razvija se počasi, enakomerno, več let (20-30 let) preden pri osebi opazimo prve očitne znake bolezni. Poznamo dve šoli, ki opisujeta faze demence. Prva šola govori o štiri fazah demence, druga šola (bolj priljubljena v ZDA) pa govori o sedmih fazah demence. Predstavili vam bomo prvo šolo, …

Potek Alzheimerjeve bolezni je v začetku počasen in predvsem neopazen. Bolezen se razvija v možganih osebe 5 do 20 let prej kot jo je mogoče zaznati in opaziti prve opazne znake bolezni. Izrednega pomena je, da se diagnoza osebi postavi zgodaj, saj so zdravila najbolj učinkovita ravno pri napredovanju bolezni. Zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen …

Spomin ni del genske zasnove človeka oziroma ni podedovan preko staršev. Človek zbira informacije in gradi spomin na podlagi petih čutov: vid, voh, okus, dotik in sluh. Preko teh čutov oseba zaznava in zbira vse informacije iz zunanjega sveta, ki postanejo temelj spomina. S staranjem se slabša zaznava zunanjih čutov, česar se nevroni navadijo in …

Alzheimerjeva bolezen je napredujoča možganska bolezen, ki se kaže predvsem kot skupek simptomov slabšanja spomina (nezmožnost ustvarjanja novih informacij in priklic starih informacij), spremljajo pa jo tudi različne kognitivne motnje: otežena komunikacija in govor, težave pri prepoznavanju predmetov in njihova uporaba, nepredvidljivo vedenje in spremenjena osebnost osebe. Nemogoče je natančno oceniti začetek razvoja Alzheimerjeve bolezni, saj …

Leta 1913 je Frederic H. Lewy opisal kopičenje nenormalnih beljakovin v možganih oseb, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen. Demenca z Lewyjevimi telesci se še danes imenuje po njem. Je tretji najpogostejši vzrok demence po Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci. Pogosteje prizadene moške kot ženske, povprečna starost ob nastanku simptomov in znakov je 75 let. Vzrok …

Drugi najpogostejši vzrok demence za Alzheimerjevo boleznijo je Vaskularna demenca, včasih znana kot multiinfarktna demenca. Ta oblika demence je lahko samostojna demenca ali pa jo ima oseba v kombinaciji z Alzheimerjevo boleznijo (mešana demenca). Nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v možgane oziroma del možganov. Kri namreč možgane oskrbuje s kisikom in glukozo. …

Ne slišimo prav pogosto izraza frontotemporalna demenca, pa vendar ima 1 človek od 50-ih oseb to obliko demence. Frontotemporalna demenca vpliva na osebnost človeka in njegovo vedenje, govor, navade in gibanje. Torej osebo opehari osnovnih sposobnosti, spremeni odnose v družini in zahteva veliko odgovornost družinskih članov pri skrbi za ljubljeno osebo. Frontotemporalne motnje so posledica …

Na kakšen način osebe z Alzheimerjevo boleznijo izgubljajo spomin in kako v komunikaciji z njimi preusmeriti pozornost? Alzheimerjeva bolezen je oblika demence, ki prizadene največ populacije, od 60-80% vseh oseb z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed prvih delov možganov, ki so prizadeti, je hipokampus. Hipokampus in z njim povezane strukture so odgovorni za oblikovanje …