ČLANKI

Ne glede na obliko v kateri vsakodnevno zaužijete sladkor (gazirane pijače, kava, sladkarije, pecivo) s tem povečate tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezeni. Predpripravljeni ali procesirani hrani proizvajalci največkrat dodajo sladkor – zaradi česar v povprečju človek dnevno zaužije kar 12 žličk belega sladkorja. V raziskovalni študiji (Dr. Doug Brown, vodja raziskav pri Alzheimer’s Society) je …

Mešana demenca je kombinacija večih različnih oblik demence. Torej izraz s katerim se označuje stanje, ko ima oseba diagnozo vsaj dveh različnih oblik demence, ki sta se razvili istočasno. Možne so številne kombinacije, najbolj pogosta kombinacija pa je kombinacija Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence. Pri osebi so opazni in prisotni simptomi obeh oblik demence. Raziskava …

Sindrom Korsakova imenovan tudi alkoholna demenca je nevrološko stanje, ki ga povzroči pomanjkanje vitamina tiamina (vitamin B1). Alkoholno demenco najpogosteje pri osebi povzroči pretirana zloraba alkohola (lahko ga sprožijo tudi aids, rak, kronične okužbe, ledvična dializa, anoreksija in nezmožnost telesa, da absorbira hranila iz hrane). Oseba, ki trpi za pomanjkanjem vitamina tiamina ima manj sposobne …

Vsaka sprememba okolice, rutine in domačnosti pri osebi z demenco vzbuja različne odzive. Odzivi so lahko izredno negativni in stresni, če odhoda v dom ne načrtujete in novega prostora ne pripravite ustrezno. Odhod v dom starejših občanov je veliko lažji, če se ob namestitvi z vodjo oddelka prej pogovorite o tem katere osebne predmete lahko …

Inkontinenca je težava, ki prizadene tako ženske kot moške. Osebi z demenco lahko uhajanje vode predstavlja veliko stisko, sram, poslabša njene higienske navade in kakovost življenja. Slabe higienske razmere pa vplivajo tudi na ostale družinske člane, predvsem kadar živijo v skupnem gospodinjstvu. Po ocenah strokovnjakov ima inkontinenco vsaj 60 -70 % oseb z demenco, v …

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen pri kateri so motene/prizadete višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, učne sposobnosti, presoja, prepoznavanje, govor, načrtovanje, osebnostne lastnosti) in se postopoma ali pa zelo hitro poslabšujejo. Je degenerativna bolezen (povzroča odmiranje živčnih celic), ki se je trenutno ne da pozdraviti (ireverzibilna demenca). Demenca nastaja več let preden so …

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen. Razvija se počasi, enakomerno, več let (20-30 let) preden pri osebi opazimo prve očitne znake bolezni. Poznamo dve šoli, ki opisujeta faze demence. Prva šola govori o štiri fazah demence, druga šola (bolj priljubljena v ZDA) pa govori o sedmih fazah demence. Predstavili vam bomo prvo šolo, …

Potek Alzheimerjeve bolezni je v začetku počasen in predvsem neopazen. Bolezen se razvija v možganih osebe 5 do 20 let prej kot jo je mogoče zaznati in opaziti prve opazne znake bolezni. Izrednega pomena je, da se diagnoza osebi postavi zgodaj, saj so zdravila najbolj učinkovita ravno pri napredovanju bolezni. Zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen …

Spomin ni del genske zasnove človeka oziroma ni podedovan preko staršev. Človek zbira informacije in gradi spomin na podlagi petih čutov: vid, voh, okus, dotik in sluh. Preko teh čutov oseba zaznava in zbira vse informacije iz zunanjega sveta, ki postanejo temelj spomina. S staranjem se slabša zaznava zunanjih čutov, česar se nevroni navadijo in …

Alzheimerjeva bolezen je napredujoča možganska bolezen, ki se kaže predvsem kot skupek simptomov slabšanja spomina (nezmožnost ustvarjanja novih informacij in priklic starih informacij), spremljajo pa jo tudi različne kognitivne motnje: otežena komunikacija in govor, težave pri prepoznavanju predmetov in njihova uporaba, nepredvidljivo vedenje in spremenjena osebnost osebe. Nemogoče je natančno oceniti začetek razvoja Alzheimerjeve bolezni, saj …