NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE DEMENCE

Najpogostejšo obliko demence je okrog leta 1907 prvi opisal Aloysius (Alois) Alzheimer, psihiater in nevropatolog. Postopno, večletno upadanje intelektualnih in spominskih sposobnosti še danes imenujemo alzheimerjeva bolezen. Skoraj 90% vseh primerov demenc je diagnosticiranih kot alzheimerjeva bolezen ali vaskularna demenca oz. kombinacija obeh.

1. Alzheimerjeva bolezen

Običajno se začne z zelo blagimi simptomi, ki jih je težko razlikovati od normalne starostne pozabljivosti, zaradi česar lahko traja celo leto ali dve, preden je znana diagnoza osebe.

V možganih, ki jih prizadene alzheimerjeva bolezen, se tvori oblika beljakovine amiloid, ki se nalaga v zunanjih plasteh možganov. Skupki beljakovine amiloid verjetno škodljivo vplivajo na živčne celice ali nevrone, saj celice odmrejo in se sesedajo vase (odmiranje možganskih celic). Nastanejo tako imenovane pentlje, ki so poglavitna značilnost alzheimerjeve bolezni.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Število oseb z alzheimerjevo boleznijo predvsem zaradi staranja prebivalstva narašča (večinoma prizadane osebe starejše od 65 let). Narašča tudi število raziskav o tej bolezni, vendar še vedno ni točno znano, kaj povzroča bolezen.

2. Vaskularna demenca

Včasih znana kot multiinfarktna demenca ali vaskularna kognitivna okvara nastane zaradi preslabega dovoda krvi v del možganov. Normalne stene arterij in arteriol so gladke, lahko pa so odebeljene z maščobnimi oblogami, kar imenujejo ateromatoza. V takšnem primeru se arterija zoži in stena otrdi. Skozi zožano arterijo doteka manj krvi in včasih lahko v steni arterije nastane krvni strdek, ki arterijo popolnoma zamaši. Če se to zgodi v možganih, je posledica kap oziroma infarkt.

Nastane lahko tudi zaradi zmanjšanega dovoda krvi v možgane, ker so zaradi ateromatoze arterije zožane, lahko pa tudi zaradi posamezne ali pa več zaporednih kapi. Nastopi lahko nenadno, poslabšuje pa se običajno po fazah. Sami simptomi se razlikujejo glede na to, v kateri del možganov doteka manj krvi, torej odvisno od tega, kateri del možganov je prizadet.

Vaskularna demenca je druga najpogostejša oblika demence. V Evropi predstavlja 20% vseh demenc.

3. Demenca z lewyjevimi telesci

Ta demenca se precej razlikuje od alzheimerjeve in vaskularne demence.

Običajno imajo osebe v zgodnji fazi simptome parkinsonove bolezni (tresenje rok, tresavica telesa, zmanjšana gibljivost in otrdelost). Osebe z demenco z lewyjevimi telesci so nagnjene k padcem in so ponoči nemirne, tavajo okrog, medtem, ko sanjajo. Značilne so tudi halucinacije.

Občasna obdobja zmedenosti se izmenjujejo z daljšimi obdobji, v katerih oseba deluje skoraj normalno (zgodnje faze bolezni). Preiskave možganov so v možganskih živčnih celicah pokazale kepice beljakovin, imenovane lewyjeva telesca. Kepice motijo normalno delovanje živčnih celic, kar pa vodi v težave mišljenja in spomina.

4. Frontotemporalna demenca

Načeloma prizadene mlajše osebe od 65. leta, saj se lahko pojavi že pri 40 letu starosti. Prizadet je čelni reženj možganov, diagnozo običajno postavijo po slikanju možganov.

Posledica so osebnostne spremembe, spremembe motivacije, koncentracije, osebe lahko postanejo agresivne, čudaške, z vidnimi govornimi težavami. Nekatere frontotemporalne demence so dedne in v družinski anamnezi, vendar pa ni znano, kaj povzroča nededno obliko bolezni.

Demenca

REDKEJŠE OBLIKE

Sindrom Korsakoffa (alkoholna demenca)

Sindrom Korsakoffov (imenovan tudi alkoholna demenca) je nevrološko stanje povzročeno z zlorabo alkohola (lahko ga sprožijo tudi aids, rak, kronične okužbe, ledvična dializa, anoreksija in nezmožnost telesa, da absorbira hranila iz hrane). Posledica je pomanjkanje Tiamina (vitamina B1). Oseba, ki ima pomanjkanje Tiamina ima manj sposobne možgane za predelavo sladkorja v energijo, ki jo možgani potrebujejo za svoje delovanje. Sindrom vpliva na pričakovano življenjsko dobo osebe, simptomi pa so predvsem vsakodnevna zmedenost osebe in izguba spomina.

Demenca pri parkinsonovi bolezni

Ključne možganske spremembe povezane s parkinsonovo boleznijo in demenco, so nenormalne mikroskopske usedline, sestavljene predvsem iz Alpha-synuclein beljakovine, ki jo najdemo v možganih. Parkinsonova bolezen se kaže predvsem pri oviranju gibanja, zgodnji simptomi so tresenje, otrdelost mišic, težave pri drži, izraz na obrazu. Simptomi se značilno pojavljajo asimetrično (najprej na eni strani telesa), prvo roke, kasneje noge. Je degenerativna bolezen (povzroča odmiranje živčnih celic).

Huntingtonova bolezen

Možgansko motnjo, pri Huntingtonovi bolezni povzroča genetska okvara, ki se prenaša skozi družinske člane. Tudi če ima oseba v sebi Huntingtonovo bolezen že ob rojstvu, se simptomi pričnejo pojavljati šele od 30 do 50 leta starosti.

Creutzfeldt – Jakobova bolezen

To je redko stanje, pri katerem beljakovine, imenovane Prioni, povzročajo, da se normalne beljakovine v možganih pričnejo sesedati vase in zlagati v nenormalne oblike. Takšne poškodbe beljakovin v možganih povzročajo simptome demence, bolezen se pokaže nenadno in napreduje hitro.