Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika

Izbira družinskega pomočnika osebi omogoča, da ostane v domačem okolju, namesto, da bi bila oseba nameščena v institucionalno varstvo. Pomoč v domačem okolju zagotavlja večjo intimnost, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnost in toplino svojcev. Družinski pomočnik invalidni osebi pomaga pri osebni, zdravstveni in socialni oskrbi ter nudi gospodinjsko pomoč na njenem domu. Družinski pomočnik je običajno ožji družinski član, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba.

POMEMBNI ČLENI ZAKONA:

POGOJI ZA OPREDELITEV INVALIDNIH OSEB

2. člen

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:

– ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ali
– za katero pristojna invalidska komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

3. člen

Oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo. Je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil sta hudo omejeni.

4. člen

Težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni možno, samostojnost v gibanju lahko doseže z elektromotornim vozičkom. Za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke. Ima malo funkcionalnih gibov rok. Možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda). Pri vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama. Morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe. Pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.

5. člen

Osebi sta nujno potrebni pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ali zaradi specifičnih socialnih in bivalnih okoliščin ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za ohranjanje življenja.

NALOGE DRUŽINSKEGA POMOČNIKA

6. člen

Družinski pomočnik je dolžan invalidni osebi nuditi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi. Družinski pomočnik ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe.

Družinski pomočnik mora imeti primeren odnos do invalidne osebe in biti usposobljen in zdravstveno zmožen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem nalog družinskega pomočnika.

Skladno z opredelitvijo nalog v prvem odstavku 18.j člena zakona, družinski pomočnik opravlja naloge zlasti v naslednjem obsegu:

1. osebna oskrba:

– pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, obuvanju in sezuvanju, umivanju (telesa, ustne votline, lasišča), vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in pri opravljanju vseh ostalih fizioloških potreb, varovanje invalidne osebe oziroma stalno nadzorstvo invalidne osebe;

2. zdravstvena oskrba:

– sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe z namenom zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe invalidne osebe,

– organizacija potrebnih zdravstvenih storitev,

– skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri aplikaciji zdravil,

– izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin (ki jih lahko izvajajo za to primerno usposobljene laične osebe),

– nabava zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico,

– pomoč pri gibanju (sprehodi z invalidno osebo, vožnja z vozičkom),

– pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov (invalidski voziček, ortopedski pripomočki, proteze);

3. socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:

– pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom (spremstvo po opravkih in nakupih, druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi, obeleževanje praznikov in obletnic, pomembnih za invalidno osebo),

– organiziranje dejavnosti za prosti čas (obiski kulturnih prireditev in ustanov, športnih prireditev, branje knjig, časopisov, predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi …),

– urejanje pošte invalidne osebe,

– obveščanje ustanov, o stanju in potrebah invalidne osebe;

4. gospodinjska pomoč:

– priprava primerne oziroma dietne hrane in napitkov,

– vzdrževanje prostorov v katerih invalidna oseba živi (čiščenje, pospravljanje, ogrevanje, prezračevanje, odnašanje smeti …),

– postiljanje in preoblačenje postelje,

– vzdrževanje čistoče in likanje perila, osebnih oblačil, posteljnine in kuhinjskega perila (kuhinjske krpe, prti in podobno) invalidne osebe,

– ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe (namestitev radia, televizijskega sprejemnika …).

Skladno z 18.d členom zakona lahko invalidna oseba in družinski pomočnik skleneta dogovor, v katerem podrobneje določita način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi. V primeru sklenjenega dogovora mora biti vlogi priložen tudi ta dogovor.

POTEK POSTOPKA IN OBRAZCI

10. člen

Pristojni center za socialno delo oziroma ministrstvo po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in odločanje, iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (na primer: rojstvo, smrt, prebivališče, državljanstvo, izbris iz evidence brezposelnih oseb), razen če stranka to izrecno prepove ali želi te podatke pridobiti sama.

14. člen

Če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji v odločbi o priznanju pravice do izbire družinskega pomočnika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, v korist občine, ki financira pravice družinskega pomočnika, na način in pod pogoji, kot je določeno v 100.c členu zakona v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu.

16. člen

Izbrani družinski pomočnik, ki je ob uveljavljanju pravice do delnega plačila že odpovedal pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali se je že odjavil iz evidence brezposelnih oseb, ali pa, če je samostojni podjetnik posameznik prenehal ali družba z enim družbenikom (enoosebna družba), ki ne zaposluje drugih oseb, prenehala opravljati dejavnost, mora izjavi priložiti še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali pa priložiti potrdilo o izbrisu iz poslovnega oziroma sodnega registra.

19. člen

Invalidska komisija da mnenje na podlagi posredovane dokumentacije, na podlagi razgovora z invalidno osebo in na podlagi razgovora z izbranim družinskim pomočnikom. Komisija lahko zahteva dodatno dokumentacijo, lahko pa tudi opravi pregled invalidne osebe in izbranega družinskega pomočnika.

CELOTEN PRAVILNIK – na koncu besedila so vključeni tudi vsi potrebni obrazci (A, A-I, A-II, B in C).

 

ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU – tudi ureja izbiro družinskega pomočnika (18.a člen do 18.r člen).