DEMENCA

Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki opisuje vsako stanje za katerega je značilno nenormalno ter izrazitejše zmanjšanje kognitivnih funkcij osebe (spomin, mišljenje, načrtovanje, osebnostne lastnosti, orientacija, razumevanje, računanje, govorno izražanje, učenje in presoja). Zmanjšane možganske funkcije vplivajo tudi na sposobnost obvladovanja čustev, motivacijo, primerno družbeno vedenje in splošno družabnost osebe. Nanaša se na več različnih bolezni, pri vseh pa so prizadeti možgani (deformirane živčne celice).

Demenca ni del normalnega staranja in ni vsak starostnik, ki postaja starostno pozabljiv in malo bolj počasen, tudi oseba z demenco. Z leti vsak človek postane starostno pozabljivejši, saj se možgani tako kot telo starajo. Dokler ni izrazito opaznih in ponavljajočih se motenj pri vsakodnevnem delovanju starostnika, ne moremo trditi, da govorimo o demenci. Natančno diagnozo, po pregledu osebe, lahko postavi samo zdravnik.

Pri osebah z demenco lahko opazimo podobne znake bolezni, vendar se bolezen pri vsakomur izrazi in napreduje malo drugače. To je odvisno predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in v kakšni meri. Vsaka oseba bolezen doživlja na drugačen način, razvoj bolezni pa sčasoma zahteva vsakodnevni nadzor in celovito pomoč svojcev pri vsakodnevnem življenju osebe. Prizadane lahko vsakogar, nihče ni imun.

Demenca je pretežno bolezen starostnikov, saj se povprečna življenjska doba daljša, starost pa je največji dejavnik tveganja za pojav demence. V večini primerov prizadene osebe nad 65 let. Visoka starost pa vseeno ni merilo, saj se lahko pojavi tudi že pred 65. letom. Demenca se razvija počasi in zahrbtno, postopoma več let.

V besedi demenca se skriva več različnih pojavnih vrst sindroma. Najbolj pogoste demence (Alzheimerjeva bolezen, vaskularna demenca, frontotemporalna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci in demenca pri Parkinsonovi bolezni) imajo nekatere podobne znake bolezni, na katere ste lahko pozorni pri prepoznavanju demence: težave s spominom, mišljenjem, govorne težave, nezmožnost prepoznavanja ljudi in predmetov, dezorientacija v prostoru in času, spremenjena osebnost in navade.

Najpogostejša demenca v Sloveniji je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja 80% vseh postavljenih diagnoz. Je primarna degenerativna (povzroča odmiranje živčnih celic) možganska bolezen, neznanega vzroka nastanka z značilnimi in prepoznavnimi nevropatološkimi posebnostmi.

KDAJ?

Največkrat se pojavlja pri osebah, starejših od 65 let. Ocenjujejo, da ima vsak šesti človek, starejši od 80 let demenco.

Bolezen vpliva na različna področja življenja in se pri vsaki osebi kaže malo drugače. Večina oseb, ki ima diagnozo ene od demenc, živi z diagnozo še vsaj sedem do deset let. Skoraj vsem, ki imajo eno od oblik demence, se stanje sčasoma slabša in mnogi bodo čez čas potrebovali trajno nego in pomoč pri skrbi zanje.

Demenca je danes neozdravljiva bolezen. Z zdravili, ki so na voljo zdravnik osebi z demenco lahko pomaga na način, da upočasni ter ublaži, razvoj bolezni in nekatere moteče znake.

MOTNJE, KI JIH LAHKO ZAZNAMO

POZORNOST: oseba govori neurejeno, ne sledi bistvu pripovedi, glasni glasovi, dogajanje v okolici lahko hitro odvrnejo pozornost osebe.

ABSTRAKTNO MIŠLJENJE: oseba ne razume šale, pregovorov, besednih iger.

VERBALNE SPOSOBNOSTI: oseba ne najde besede, uporablja izredno enostaven govor, ne dokonča stavka, uporablja vedno iste besedne fraze in besede.

PRESOJANJE: oseba ne zna presoditi kaj je najboljše zanjo, kako se obnašati, komunicirati v družbi, je manj urejena in spodobna.

ORIENTACIJA v prostoru, času : oseba ne zna povedati kje se nahaja, v katerem času, letu smo, ne prepozna ljudi, družinskih članov.

APRAKSIJA: nezmožnost uporabljanja običajnih predmetov, težave pri oblačenju, uporabe žlice, vilice.

TEŽAVE S SPOMINOM

KRATKOROČNI SPOMIN: osebi je potrebno večkrat ponoviti napotke, pomembne informacije, oseba ponavlja ista vprašanja in si ne zapomni odgovora ali pa dela iste gibe, opravila, saj se ne spomni, da je opravilo že naredila. Oseba pozabi zakaj je prišla v prostor, kam je odložila očala, škarje, časopis ali je že imela kosilo.

DOLGOROČNI SPOMIN: oseba se ne spomni kaj se je dogajalo pred enim tednom, znala pa bo povedati, kaj se je dogajalo pred leti (v mladosti, družini, zakonu).

SPREMEMBE

Demenca ne pomeni samo izgube spomina. Pojavijo se lahko tudi osebna tesnoba, strah, obup, depresija, zmeden govor, agresivnost, sovraštvo, nepotrpežljivost, nedružabnost, opustitev hobijev, egoizem, nezmožnost za osebno higieno in izguba apetita.

Demenca je napredujoča bolezen, ki vodi v zmanjšanje praktičnih sposobnosti in izgubo samostojnosti osebe. Res je, za demenco ne obstaja hitrih rešitev in zdravila, lahko pa zdravljenje temelji na čustveni in praktični podpori ter kvalitetni skrbi za osebo z demenco. Več informacij kot ima družinski član ali skrbnik osebe z demenco, hitreje in bolj pravilno lahko ukrepa, ko se oseba prične opazno spreminjati.