DEMENCA

Beseda demenca opisuje vsako stanje, v katerem se možganske funkcije (spomin, mišljenje, prepoznavanje, govor, načrtovanje, osebnostne lastnosti) postopoma ali pa zelo hitro poslabšujejo. Nanaša se na več različnih bolezni, pri vseh pa so prizadeti možgani. Torej lahko rečemo, da je demenca bolezen možganov, ki poškoduje in deformira živčne celice v možganih človeka.

Razlogi so različni, povzročajo pa kognitivne, funkcionalne in čustvene težave. Demenca ni del normalnega staranja in ni vsak starostnik, ki postane pozabljiv dementen. Z leti vsak človek postane pozabljivejši, za svoja opravila pa potrebuje več časa in motivacije. Vendar dokler ni hujših (opaznih in ponavljajočih) motenj pri vsakodnevnem delovanju starostnika, ne moremo reči, da govorimo o demenci. Natančno diagnozo, po pregledu osebe, lahko postavi samo zdravnik.

Demenca je bolezen starostnikov, saj se povprečna življenjska doba daljša, kar pa je največji dejavnik tveganja za pojav demence. Prizadane lahko vsakogar, nihče ni imun.

Večina demenc ima podobne simptome: izguba spomina, težave z mišljenjem, govorne težave, nezmožnost prepoznavanja ljudi in predmetov, spremenjena osebnost. Najpogostejša demenca v Sloveniji pa je Alzheimerjeva bolezen. Prvi simptomi demence so težave s kratkoročnim spominom (kaj je nekdo počel, kaj je jedel, kdo ga je obiskal… pred nekaj urami ali dnevi).

KDAJ?

Največkrat se pojavlja pri osebah, starejših od 65 let. Ocenjujejo, da ima vsak šesti človek, starejši od 80 let demenco.

Večinoma oseb, ki so jim postavili diagnozo ene od demenc, živi z diagnozo še sedem do deset let in potem umre zaradi drugih težav. Skoraj vsem, ki imajo eno od oblik demence, se stanje slabša in mnogi bodo čez čas potrebovali trajno nego in pomoč pri skrbi zanje.

SPREMEMBE

Demenca ne pomeni samo izgube spomina. Pojavijo se lahko tudi osebna tesnoba, strah, obup, depresija, slaba orientiranost, zmeden govor, agresivnost, sovraštvo, nepotrpežljivost, nedružabnost, opustitev hobijev, egoizem, nezmožnost za osebno higieno in slabe prehranske navade.

Običajno je to napredujoča bolezen, ki vodi v zmanjšanje praktičnih sposobnosti in izgubo samostojnosti osebe. Res je, da za to bolezen ne obstaja zdravila, lahko pa zdravljenje temelji na čustveni in praktični podpori, kvalitetni skrbi za osebo z demenco in dobrem informiranju skrbnikov in družine.