Ste se že kdaj vprašali kako zdravimo demenco v Sloveniji?
S staranjem prebivalstva narašča število oseb, ki jim s starostjo upadejo kognitivne sposobnosti (možganski procesi). Razvoj demence se pri večini prične po 65. letu starosti, bolezen pa opazno zmanjša kakovost življenja osebe in njihovih svojcev.
Zgodnja diagnoza povečuje možnosti pomoči pri upočasnitvi pešanja kognitivnih sposobnosti osebe in lajšanju določenih zdravstvenih težav, ki se pojavijo ob demenci. Sodelovanje z zdravnikom vodi v hitrejše, učinkovitejše in bolj ustrezno zdravljenje demence.
Kognitivne sposobnosti
Osnovne kognitivne sposobnosti osebe so pozornost, govor, vedenje, spomin, vidno – prostorske in praktično – izvršilne sposobnosti. Na kratko je kognicija ime za vse možganske procese, ki se ukvarjajo z razumevanjem, obdelovanjem, pomnenjem in izražanjem informacij. Kognitivno je torej vse kar je povezano z delovanjem možganov.
Mejo med blagim kognitivnim upadom in demenco, predstavlja ohranjena in funkcionalna sposobnost – samostojnost osebe pri izvajanju vsakodnevnih opravil (osebna higiena, oblačenje, prehrana, upravljanje z denarjem … ).
Demenca onemogoča samostojno izvajanje vsakodnevnih opravil, kar vodi v izgubo samostojnosti in nujno pomoč pri vseh osnovnih življenjskih potrebah osebe (obsežnejši kognitivni upad).
Začetek zdravljenja
Začetno oceno, ki se prične s sumom na demenco (spremembe opazi splošni zdravnik sam ali pa sum podajo svojci) zdravnik prične s splošnim kliničnim pregledom osebe. Izvede test KPSS – Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in TRU – Test risanja ure.
Pregled vključuje tudi izključitev okužb, nevropsihiatričnih bolezni (depresija, apatija, afazija, samomorilnost, nespečnost, tesnoba, nemir) ter preiskave krvi (glukoza, folna kislina, vitamin B12, kalij, natrij, klor, kalcij, sečnina, hemogram … ). V kolikor je sum potrjen zdravnik osebo napoti k specialistu psihiatrije ali nevrologu.
Kako zdravimo demenco?
Zdravila, ki bi demenco pozdravilo ni. So pa na voljo zdravila, ki zdravijo motnje s ciljem zaviranja napredovanja spominskega upada in lajšanja vedenjskih težav. Uporabljajo se tudi različni psihofarmaki (antidepresivi, anksiolitiki, antipsihotiki) s ciljem zdravljenja pridruženih vedenjskih in psihičnih znakov.
Obstoječa zdravila:
Kognitivni modulatorji: Alzheimerjeva bolezen (zaviralci encima acetilholinesteraze AChE), demenca z Lewyjevimi telesci (Rivastigmin), vaskularne demence- možganskožilne bolezni (Donepezil) in demence pri Parkinsonovih boleznih (Rivastigmin). Pri frontotemporalnih demencah so študije ovrgle učinkovitost kognitivnih modulatorjev.
Antagonisti glutamatnih N-metil D-aspartat (NMDA) se uvede v srednji ali pozni fazi demence, lahko tudi kot dodatek zaviralcu AChE.
Čeprav nobeno od obstoječih zdravil za zdravljenje demence ne ozdravi demence ali pa prepreči napredovanja bolezni je vrsta raziskav dokazala vzpodbuden učinek kognitivnih modulatorjev na upočasnitev napredovanja kognitivnega upada, ohranitev samostojnosti v vsakdanjem življenju in lajšanje nekaterih vedenjskih in psiholoških znakov demence.
Zdravila so na voljo samo na zdravniški recept. Zdravnik jih predpiše na podlagi pregleda osebe in opravljenih dodatnih preiskav. Specialist nevrologije ali psihiatrije, ugotovi, za katero obliko bolezni gre, kateri so izraziti znaki in koliko je pri osebi demenca že napredovala.
Preventivno zdravljenje je ključno pri možganskožilnih boleznih (nadzor krvnega tlaka, krvnega sladkorja). Pomembno je tudi vzdrževanje umskih, telesnih in socialnih aktivnosti osebe. Podpora osebe z demenco mora biti usmerjena v raznolike dnevne aktivnosti, prilagajanje bivalnega okolja potrebam osebe, varnostni ukrepi v domačem okolju in pomoč družini in skrbnikom.
Osebo z demenco ter svojce je potrebno ob diagnozi poučiti glede bolezni in skupnega življenja z demenco.
Zdravila
Antidepresivi (SSRI) se uporabljajo pri zdravljenju depresije pri osebah z demenco.
Antipsihotiki se uporabljajo pri psihotičnih stanjih (halucinacije, blodnje, agresivno vedenje). Zlasti pri demenci z Lewyjevimi telesci psihotično doživljanje blažijo v kombinaciji z zaviralci AChE. Antipsihotiki so povezani z večjo smrtnostjo pri osebah z demenco.
Kognitivni modulatorji upočasnijo napredovanje kognitivnega upada (delujejo na acetilholinski in glutamatni sistem). Zdravljenje z zaviralcem AChE se začne z manjšimi odmerki zdravila – odmerek se z razvojem demence povišuje. V kolikor je inhibitor AChE neučinkovit ga lahko zamenjajo z memantinom.
Možno je tudi kombiniranje inhibitorja AChE in memantina. Kognitivni modulator uvedejo ob potrjeni diagnozi Alzheimerjeve demence, demence pri Parkinsonovi bolezni, demence z Lewyjevimi telesci, vaskularni demenci ter pri mešanih demencah.
Svojci in zdravljenje osebe z demenco
Verjetno boste svojci tisti, ki boste morali zdravila pravilno razporediti in pripraviti za osebo z demenco. Za najboljšo učinkovitost zdravil je pomembna pravilna in pravočasna uporaba zdravil. Če opazite, da se oseba z demenco na zdravila odziva s slabim počutjem ali pa zaznate spremembe v obnašanju (poslabšano stanje), se takoj obrnite na osebnega zdravnika osebe. Morda bo potrebna prilagoditev zdravljenja ali pa zamenjava zdravil.
Vsak človek doživlja demenco na svoj način – tako oseba z demenco kot svojci. Za osebo z demenco je ključnega pomena varnost, potrpežljivost, rutina in spoštljiva komunikacija.
