ČLANKI

Domov » ČLANKI

Spomin ni del genske zasnove človeka oziroma ni podedovan preko staršev. Človek zbira informacije in gradi spomin na podlagi petih čutov: vid, voh, okus, dotik in sluh. Preko teh čutov oseba zaznava in zbira vse informacije iz zunanjega sveta, ki postanejo temelj spomina. S staranjem se slabša zaznava zunanjih čutov, česar se nevroni navadijo in …

Preberi več

Alzheimerjeva bolezen je napredujoča možganska bolezen, ki se kaže predvsem kot skupek simptomov slabšanja spomina (nezmožnost ustvarjanja novih informacij in priklic starih informacij), spremljajo pa jo tudi različne kognitivne motnje: otežena komunikacija in govor, težave pri prepoznavanju predmetov in njihova uporaba, nepredvidljivo vedenje in spremenjena osebnost osebe. Nemogoče je natančno oceniti začetek razvoja Alzheimerjeve bolezni, saj …

Preberi več

Leta 1913 je Frederic H. Lewy opisal kopičenje nenormalnih beljakovin v možganih oseb, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen. Demenca z Lewyjevimi telesci se še danes imenuje po njem. Je tretji najpogostejši vzrok demence po Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci. Pogosteje prizadene moške kot ženske, povprečna starost ob nastanku simptomov in znakov je 75 let. Vzrok …

Preberi več

Drugi najpogostejši vzrok demence za Alzheimerjevo boleznijo je Vaskularna demenca, včasih znana kot multiinfarktna demenca. Ta oblika demence je lahko samostojna demenca ali pa jo ima oseba v kombinaciji z Alzheimerjevo boleznijo (mešana demenca). Nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v možgane oziroma del možganov. Kri namreč možgane oskrbuje s kisikom in glukozo. …

Preberi več

Ne slišimo prav pogosto izraza frontotemporalna demenca, pa vendar ima 1 človek od 50-ih oseb to obliko demence. Frontotemporalna demenca vpliva na osebnost človeka in njegovo vedenje, govor, navade in gibanje. Torej osebo opehari osnovnih sposobnosti, spremeni odnose v družini in zahteva veliko odgovornost družinskih članov pri skrbi za ljubljeno osebo. Frontotemporalne motnje so posledica …

Preberi več

Na kakšen način osebe z Alzheimerjevo boleznijo izgubljajo spomin in kako v komunikaciji z njimi preusmeriti pozornost? Alzheimerjeva bolezen je oblika demence, ki prizadene največ populacije, od 60-80% vseh oseb z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed prvih delov možganov, ki so prizadeti, je hipokampus. Hipokampus in z njim povezane strukture so odgovorni za oblikovanje …

Preberi več

Napovedi za prihodnost so zaskrbljujoče, saj naj bi se število oseb z demenco v Evropi do leta 2030 povečalo na 13,4 milijona, do leta 2050 pa na 18,7 milijona. Po navedbah Evropske komisije je najpogostejša demenca v Evropski uniji  Alzheimerjeva bolezen, diagnosticirana v približno 50–70 % primerov. Po trenutnih podatkih je v Sloveniji 32.034 oseb …

Preberi več

Spanje je izjemno zapleten proces v življenju vsakega posameznika, ki ga v večini zaradi hitrega tempa življenja jemljemo preveč preprosto (sodobni človek spi premalo) in spanju ne posveča večje pozornosti. Spanje obnavlja številne možganske funkcije in možgani so odvisni od kvalitetnega spanja posameznika. Največjo korist od spanja ima spomin. Možgane spanje pripravi na ustvarjanje novih …

Preberi več

Večkrat se svojci oseb z demenco sprašujejo: “Kakšna je aktivna skrb za osebo z demenco v domačem okolju?”. Osredotočili smo se na glavne (osnovne) točke skrbi, ki lahko osebi omogočijo bolj aktivno in kvalitetno življenje v domačem okolju. 1.Dnevni red Aktivnosti naj bodo vodene in usmerjene, oblikovane v rutino (vedno v enakem zaporedju). Dnevni red …

Preberi več

Demenca je kronično napredujoča bolezen, ki napreduje več let in je skupek simptomov in znakov. Pri demenci je značilen upad in izguba višjih kognitivnih sposobnosti ter spretnosti, kot so npr.: izguba sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, izguba orientacije v prostoru in času, pojavi se tudi upad računskih in učnih sposobnosti, nerazumevanje socialnih odnosov, opazimo …

Preberi več
Page 1 of 3 123