V vsakdanjem življenju se tako v službi kot doma, pri vzgoji otrok ali pri preživljanju prostega časa soočamo z različnimi izzivi.
Verjetno je eden večjih izzivov prav organizacija vseh aktivnosti, naj si bo obvezujočih ali prostočasnih. Če je naš dan dobro organiziran, imamo nadzor nad svojim življenjem, ki je včasih lahko zelo obremenjujoče.
Organizacija nam zagotavlja manj stresa in nam daje občutek ugodja.
Pri načrtovanju dnevnih ali tedenskih aktivnosti nam zelo pomaga rutina, saj se mnoge aktivnosti ponavljajo in je dobro, da jim, če je le mogoče, določimo vedno iste termine.
Če želimo zjutraj pred službo pojesti zajtrk in spiti kavico, bomo morali vstati točno ob določeni uri, da ne zamudimo službe. Ker vsak dan to ponavljamo, govorimo o rutini, ki nas pripravi na izzivov poln dan. Tudi popoldanski sprehod ali večerni fitnes izvajamo ob točno določenih dnevih in urah, kar nam daje občutek, da imamo za vse ostalo dovolj časa in se bomo teh aktivnih trenutkov veselili.
Pomen dnevne rutine pri skrbi za osebo z demenco
Dnevna rutina in določitev dnevnega urnika (zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer) ima lahko tudi pri osebi z demenco presenetljive rezultate.
Čeprav je kratkoročni spomin običajno prvi kognitivni proces, ki prizadene osebo z demenco, pa so navade in spomini, ki so globoko zakoreninjeni, najdlje prisotni. Če ima oseba težave pri spominjanju, ji lahko pomaga sprejemanje in prilagajanje dolgotrajnim navadam.
Domačnost, znani obrazi, okolje ali celo znana hrana, bodo pripomogli, da bo oseba ostala mirna.
Ponavljanje, ki je povezano z upoštevanjem vsakodnevne rutine, lahko osebi z demenco pomaga ohranjati orientacijo, preprečuje motnje, tesnobo in neželeno odzivno vedenje.
Večje težave osebi z demenco povzroča osvajanje novih znanj in opravil. Postopoma izgubi sposobnost načrtovanja, začetka in dokončanja nalog, kar lahko pogosto pri osebi povzroči zmedo, zadrego, ob tem pa vse večjo potrebo po pomoči drugih.
Zato je zelo pomembno, da si prizadevamo vključiti prijetne vidike osebne rutine osebe z demenco med bolj zahtevne ali vsakdanje dejavnosti vsakodnevnega življenja.
Osebi z demenco pomagamo izvajati uživanje obrokov, oblačenje, toaleto in kopanje ob točno določenih urah in dnevih.
Najbolje, da oseba to izvaja ob terminih, ki jih je izvajala tudi, preden je zbolela.
Vzdrževanje strukture dneva
Ko nam enkrat uspe vzpostaviti rutino pri osebi z demenco, je pomembno, da se te rutine držimo.
Realno pa je kdaj pričakovati tudi motnje v vsakodnevni rutini, naj si bo zaradi nepričakovane bolezni ali nenehno spreminjajočega se razpoloženja.
Kadar osebo z demenco zaradi bolezni pospremimo k zdravniku, lahko neznani kraj ali ljudje prispevajo k dezorientaciji in tesnobi. Če se ob tem poruši tudi rutina prehranjevanja in ostalih aktivnosti, se bo oseba z demenco morda pozneje težje vrnila v svoj običajni urnik.
Ne vztrajajmo pri strogi vzpostavitvi rutine, saj verjetno ne bo učinkovita in lahko osebi z demenco povzroči nepotrebno jezo ali žalost. Raje se naučimo prepoznati, kdaj ali zaradi česa oseba z demenco postane vznemirjena ali preobremenjena.
Če bomo imeli pripravljen rezervni načrt, bomo zlahka prilagodili tudi rutino, ki bo ustrezala spreminjajočim se potrebam osebe z demenco.
To seveda lahko pomeni enkratno prilagoditev ali pa bo prilagoditev postala sestavni del nove rutine.
Pri napredovanju demence, ko je oseba vedno bolj prizadeta, moramo rutino prilagoditi osebi, da zagotovimo njeno zdravje in varnost. Čeprav dnevna rutina osebe z demenco ne bo več takšna, kot je bila, preden je oseba zbolela, moramo nekatere ključne elemente rutine ohraniti, kolikor je to mogoče.
Prilagoditev ustaljene dnevne rutine
Če ugotovimo, da oseba najbolje funkcionira le ob določenih urah dneva, prilagodimo rutino in najzahtevnejše aktivnosti razporedimo v tem času.
Ko skrbimo za osebo z demenco, lahko brez slabe vesti priznamo, da ta naša skrb temelji tako na poskusih kot na napakah. Vsaka oseba je drugačna in nekaj, kar deluje en dan, morda naslednjič ne bo učinkovalo.
Dobro strukturiran načrt oskrbe, nege in dnevnih aktivnosti je lahko zelo koristen, vendar ob tem, ko skrbimo za dobro počutje, zdravje in kakovost življenja osebe z demenco, velikokrat pozabimo, da mora biti naše dobro počutje in zdravje na prvem mestu.
Ko razmišljamo o tem, kako organizirati dan osebi z demenco, moramo upoštevati nekaj vidikov:
Ob dnevnem načrtu aktivnosti moramo biti pozorni tudi na dnevni načrt nege, posebej, če nego izvaja zunanji izvajalec.
Ugotoviti moramo, kaj je osebi všeč in kaj ne, kakšne so še njene opravilne sposobnosti in interesi, kaj še zmore in v katerem času dneva najbolje funkcionira.
Pomembno je, da gre oseba redno ob istem času v posteljo ter da ima tudi redni čas prebujanja. Še posebej je to koristno, kadar ima oseba težave s spanjem.
Upoštevati moramo, da je oseba z demenco lahko počasnejša, tako pri hranjenju kot pri oblačenju in ostalih dejavnostih. Pri tem bodimo pozorni, da bo imela dovolj časa za obroke, oblačenje in nego.
Pri prostočasnih aktivnostih ne pozabimo na duhovnost osebe z demenco ter na socialne stike. Če je oseba, preden je zbolela zahajala v cerkev, ji to možnost dodajmo v načrt.
Vsekakor pa ne razmišljajmo o tem, da bi vsako minuto zapolnili z dejavnostmi. Oseba z demenco potrebuje ravnotežje med aktivnostjo in počitkom, predvsem pa potrebuje pogostejše odmore.
Besedilo: Apolonija Rajh, dipl. soc. geront. (VS)
