“Biti aktiven, pomeni biti živ.”

 

Tako kot vsi ljudje tudi osebe z demenco potrebujejo socialno in aktivno okolje. Zaradi postopnega izgubljanja sposobnosti poskrbeti za svoje vsakodnevne potrebe se oseba z demenco ne zna ali ne zmore več zaposliti, ne ve, kako bi se lotila smiselnih nalog, aktivnosti.

Pogosto izgubijo voljo, primanjkuje jim motivacije, nekatere aktivnosti jim predstavljajo napor ali pa zanje nimajo posebne dodatne vrednosti.

Veliko težav pri izvajanju aktivnosti se pojavi tudi zato, ker oseba z demenco le te ne izvede več na način, kot jih je izvajala nekoč.

Predstavljajo tudi boleč opomin na napredujočo bolezen.

Ob tem se pojavi tudi vprašanje osebnega ponosa (oseba z demenco v začetni fazi nastopa bolezni), saj ne želijo, da bi bile videti šibke, nemočne pred svojimi svojci. Zato velikokrat poiščejo tudi izgovore ali se umaknejo že pred nastopom same aktivnosti.

V takšni fazi dogajanja je potrebno ohraniti potrpežljivost in narediti čim več za ohranitev njihove motivacije. Seveda ta pristop ni enostaven, velikokrat terja energijo s strani svojcev.

Potrebno je tudi, da pri načrtovanju aktivnosti, bodisi aktivnosti na področju človekovega delovanja (dnevne aktivnosti – slačenje, umivanje, prehranjevanje) družabne aktivnosti (igranje človek ne jezi se, spomin) ali aktivnosti za ohranjanje miselnih sposobnosti (branje časopisa, reševanje križank, barvanje pobarvank, listanje družinskih albumov), izhajamo iz želja, potreb in izkušenj ter zanimanj osebe z demenco.

Aktivnosti vedno prilagajamo posamezniku, časovnemu razporedu dneva in izhajamo iz življenjske zgodbe. Pri tem se vedno osredotočamo na izvajanje aktivnosti in nikoli na končni rezultat.

Pozornost namenjamo tudi obuditvi pomembnih dogodkov v njihovem življenju, ki se, zaradi izgube spomina in upada kognitivnih funkcij, izgubijo.

11 nasvetov za boljše načrtovanje in izvajanje aktivnosti:

– Izvedbo aktivnosti poskusimo načrtovati vedno ob istem času, vsak dan (npr.: sprehod in kosilo ob istem času).

– Izbrano aktivnost povežemo s spretnostmi, ki jih oseba z demenco še vedno ima (npr.: motorične spretnosti so ohranjene, oseba z demenco lahko “štrika” nogavice).

– Če gre za daljše ali zahtevnejše aktivnosti, jih razdelimo na korake (npr.: osebi z demenco pripravite oblačila v vrstnem redu, kot jih mora obleči).

– Spodbujamo osebo z demenco k izvajanju aktivnosti, četudi aktivnosti v celoti ne zmore izpeljati (s tem lahko pripomoremo tudi k občutku dosežka).

– Ponudimo pomoč, kadar je potrebna; za pomoč se ne odločite prehitro, saj je načelo – delamo z njimi in ne namesto njih- zelo pomembno.

– Navodila naj bodo kratka in preprosta (navodilo lahko podkrepimo z demonstracijo).

– Izogibajmo se nadziranju in kritiziranju.

– Pomemben je spoštljiv, spodbujajoč odnos in dajanje pohval.

– Izogibajmo se vprašanjem, zakaj (na to vam ne znajo odgovoriti; uporabimo ostala vprašanja, kot npr.: kaj bo sedaj?).

– Pazimo na ton glasu in na izbiro besed.

– Dovolite, da oseba z demenco aktivnost zgolj opazuje, če ji to predstavlja večje zadovoljstvo.

Skrb za osebo z demenco v domačem okolju pomeni tudi spremembo načina življenja, več pozornosti in energije, porabimo za preprosto iti skozi dan.

Najpomembnejše je, da osebo z demenco začnemo sprejemati kot osebo, ki jo poznamo pred nastalo situacijo (torej nanjo gledamo kot na mamo, babico, sosedo … in nikoli kot osebo z demenco), še vedno imajo te osebe ime in svoje dostojanstvo.

Osebe z demenco lahko vključimo v prav vse aktivnosti!

Na vseh področjih človekovega delovanja in ob tem ne pozabimo, da se v času druženja, ki nam ga nameni vsak dan posamezno izkoristimo dragocenost skupnih trenutkov.

V katere aktivnosti lahko vključimo osebe z demenco?

1. Osebe z demenco lahko vključimo v aktivno skrb zase in gospodinjstvo:

– Dovolimo jim izbiro oblačil, spodbujamo samostojno oblačenje, umivanje, prhanje, ličenje (mazanje s kremo), česanje, britja … Dovolimo, da ohranijo tudi svoje navade
izpred časa, ko so bili v izvajanju teh aktivnostih suvereni.

– Poprosimo jih za pomoč pri pripravi obrokov (rezanje, mešanje, lupljenje …), pospravljanje, brisanje in zlaganje posode, razvrščanje perila.

– Vključimo jih tudi pri skrbi za hišne ljubljenčke, hranjenje in sprehode z njimi.

2. Spodbujati in ohranjati moramo tudi njihovo psihofizično kondicijo, kar storimo z zunanjimi in telesnimi aktivnostmi.

– Spodbujamo jih k zunanjim aktivnostim kot so: pometanje, grabljenje listja, zalivanje rož, urejanje gredic, skrb za vrt.

– Možnosti za telesne dejavnosti so sprehodi, ples, gibalne aktivnosti sede na stolu, hoja s palicami …

3. Za dobro počutje je potrebna vključitev ustvarjalnih in miselnih aktivnostih.

– Za sprostitev in boljše počutje lahko osebi z demenco ponudimo risanje in barvanje, ustvarjalne tehnike, kjer imamo možnost izbire različnih materialov (izdelovanje
izdelkov iz papirja, slanega testa …).

– Vključimo ročna dela ( šivanje, štrikanje, delo s kladivom, …), če so te aktivnosti osebo z demenco zanimale že pred boleznijo.

– Zelo sproščujoče aktivnosti so tudi poslušanje glasbe, petje. Pri teh aktivnostih lahko vključimo tudi mlajše družinske člane in ob tem prispevamo k učenju in predajanju
izkušenj iz starejše na mlajše generacije.

– Za ohranitev miselnih sposobnosti lahko vključimo aktivnosti, ki ohranjajo tudi pozornost in koncentracijo. Te aktivnosti so: reševanje križank in ugank, sestavljanje
sestavljank, igre s kartami, družabne igre. V novodobnem času pa vključimo tudi aktivnosti s pomočjo računalnika, tablic, telefonov, saj je pridobivanje novih veščin ali znanj zelo pomembno za ohranitev višje zaznavnih funkcij v naših možganih.

Ideja za doma narejeno aktivnost:

iz starega koledarja vzamemo sliko, ki jo izrežemo na poljubne kose in velikosti in s tem naredimo sestavljanko.

4. Ne smemo pa pozabiti tudi na aktivnosti, povezane z duhovnostjo ali ostale aktivnosti, ki so bile osebam z demenco ljube.

– Verske aktivnosti, ki prav tako aktivirajo telo in duha, so: molitev, branje verske gradiva, obisk maše. Obisk maše lahko načrtujemo, lahko pa poskrbimo za ogled verske vsebine preko TV ali radijskega sprejemnika.

– Aktivnosti za krepitev duševnega notranjega miru so tudi aktivnosti, ki obujajo preteklost in pozitivno vplivajo na osebe z demenco. Lahko gledamo družinske albume, pripovedujemo zgodbe, opravimo pogovor s sorodniki preko telefona ali video klica.

Družinski album

Ideja za ureditev družinskega albuma: vzamemo preprosto navaden brezčrtni zvezek, razvijemo fotografije, ali jih natisnemo, ter osebo z demenco prosimo, da jih v nekem logičnem vrstnem redu razporedi, nalepi v zvezek. Tako nastane nov album, ki kasneje lahko služi (ko bolezen napreduje) kot odličen vir spominov.

Za lažje vklapljanje v dan in dnevno rutino je nujno ravnovesje med dnevnim in nočnim ritmom. Struktura dneva, rutina, navade ustvarjajo strukturo vsakodnevnega življenja.

Dnevna rutina pozitivno prispeva k občutenju kakovosti vsakdana, z osredotočanjem na socialne interakcije, in najpomembnejše, krepitev občutka varnosti.

Kot sem že velikokrat poudarila, je zavedanje in sprejemanje diagnoze s tisočerimi obrazi, nujno. Oseba z demenco je v svojem notranjem bitju še vedno ista oseba, ki je morda prej skrbela za nas (mama, oče, babica), je bila del našega odraščanja (brat, sestra) ali je bila znanka (soseda, prijateljica).

Tako jih moramo sprejeti v njihovi novi resničnosti, z njimi preživeti prosti čas in še vedno ustvarjati nove spomine.

 

Piše gostujoča strokovnjakinja: Lucija Pangerl, dipl.delovna terapevtka

Avtor : eDemenca