Potek Alzheimerjeve bolezni je v začetku počasen in predvsem neopazen. Bolezen se razvija v možganih osebe 5 do 20 let prej kot jo je mogoče zaznati in opaziti prve opazne znake bolezni. Izrednega pomena je, da se diagnoza osebi postavi zgodaj, saj so zdravila najbolj učinkovita ravno pri napredovanju bolezni. Zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen pozdravilo ni. Postopoma oseba z demenco ni več sposobna živeti samostojno in postane popolnoma odvisna od pomoči svojcev. Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo.  Poučite se o prvih znakih Alzheimerjeve bolezni, zato, da jih ne boste spregledali.

Opis 10 znakov Alzheimerjeve bolezni :

1.Spomin

V začetni fazi bolezni se oseba zaveda, da počasi izgublja svoj spomin. Pozabljivost se začne s pozabljanjem malenkosti, običajnih rutinskih dejanj vsakdanjega življenja, oseba pozablja imena bližnjih, izrazito je pozabljanje nedavnih dogodkov (kratkoročni spomin). Pri prvih znakih Alzheimerjeve bolezni vas lahko zavede dejstvo, da je oseba dobrega splošnega zdravja in telesnega videza, zaradi česar ne pomislite na bolezen.  Oseba z demenco je zelo dolgo sposobna ohranjati socialne spretnosti in prikrivati začetke bolezni. Motnje v spominu lahko kmalu začne spremljati dezorientacija v času in v prostoru (pozabljanje dnevov, datumov, krajev). Oseba pozabi, da pozablja, se hitro zmede, počasneje odziva in težko sledi dogajanju.

2.Izpolnjevanje dnevnih opravil

Oseba z Alzheimerjevo boleznijo porabi ogromno energije, da bi dosegla svoj cilj, dokončala opravilo, nalogo (kuhanje kosila, sesanje stanovanja, urejanje računov). Kar postane sčasoma še težje uresničljivo saj izguba spomina moti vsakodnevna opravila. Oseba postavlja predmete na neobičajna mesta, zaradi česar jih kasneje težje najde in uporabi. Zaradi zalaganja predmetov, se lahko pri osebi razvije sumničavost in obtoževanje, da ji predmete nekdo krade. Pojavljajo se težave pri načrtovanju dneva in organizaciji opravil, zmedenost in napetost.

3.Ravnanje z denarjem

Pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo začne kmalu v razvoju bolezni prihajati do težav pri ravnanju z denarjem. Prvi opozorilni znak je zamujanje plačevanja položnic, pretirano zapravljanje, posojanje ali pa razdajanje denarja. Prisotna je slaba presoja vrednosti denarja in napetost zaradi skrbi za denar, ki lahko vodi v obtoževanje ostalih družinskih članov, da želijo njen denar. Največkrat oseba sama začne denar shranjevati, skrivati na različna mesta, ob tem pa pozablja kam ga je shranila, kar lahko vodi v kreganje in namišljene tatove. Oseba z Alzheimerjevo boleznijo potrebuje pri ravnanju z denarjem in ostalimi pomembnimi odločitvami potrpežljivo pomoč svojcev.

4.Govorno izražanje in komunikacija

Težave pri govornem izražanju se opazijo predvsem kadar oseba z Alzheimerjevo boleznijo v pogovoru išče prave besede, ponavlja povedano, se zmede med govorom in stavka, zgodbe ne zmore dokončati. Zmanjša se tudi sposobnost učenja novih stvari. Oseba z Alzheimerjevo boleznijo težje sledi dolgim in zahtevnim pogovorom, zato se izražajte preprosto in jasno. Govor osebe je lahko nerazumljiv zaradi izpuščanja besed ali pa nadomeščanja prave besede z izmišljeno ali napačno besedo. Zaradi težjega izražanja oseba hitro postane vznemirjena, napeta, lahko se razjezi ali pa preprosto neha govoriti v kolikor opazi, da ni razumljena. Pri pogovoru lahko oseba hitro zaide od teme pogovora, zatava v svojih mislih, se izraža nepovezano oziroma ni pozorna na pogovor.

5.Osebnostne spremembe

Pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo se lahko razvijejo vedenjske in duševne motnje, osebnostne spremembe so izrazite predvsem na način, da se zavemo, da oseba ni več ista kot je bila. Oseba lahko postane sumničeva, nezaupljiva, anksiozna, prepirljiva, agresivna. Vse kar prej ni bila. Popuščati začnejo socialne zavore, lahko se razvije socialno neprimerno vedenje, občutki tesnobe in nizka samozavest. Zmanjšana je tudi pozornost, zaradi česar ima oseba težave pri urejanju lastnih misli in težje logično, razumsko razmišlja. Lahko se pojavijo neprimerni izbruhi jeze ali pa nenadna otožnost, jok, žalost. Čustvene spremembe so lahko hitre in nihajo tekom dneva ali pa oseba svojih čustev sploh ne pokaže več. Nekatere osebnostne lastnosti lahko postanejo z Alzheimerjevo boleznijo izrazitejše ali pa oseba prevzame čisto nove lastnosti. Lahko postane skopuška, pretirano radodarna, začne goljufati, krasti, predvsem prevzame vedenje, ki ga pred boleznijo ni tolerirala.

6.Spanje

Poležavanje v postelji in jutranja zaspanost, ne glede na dolge ure spanja, so lahko prvi znaki depresije pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo. Večkrat se pojavijo težave s spanjem, nespečnost, zbujanje in rahel spanec, kar vpliva na dobro počutje in jasno razmišljanje osebe. Ritem spanja je pri osebi velikokrat porušen in nekakovosten. Nekatere osebe lahko zamenjajo noč za dan in postanejo dejavne šele ponoči, ko vsi drugi spijo. Na samo spanje pa vplivajo tudi popoldanski počitki, predvsem če so pogosti in večurni skozi dan. Oseba izgublja interes za stvari, ki so jo včasih veselile in rajši dneve prespi.

7.Nedružabnost

Oseba z Alzheimerjevo boleznijo se začne počasi umikati družbi, prijateljem, hobijem, večkrat se izgovarja na starost in splošno utrujenost. Pri osebi se spremenijo življenjske navade in interesi, hobiji ter želje. Oseba se lahko zaradi svoje bolezni počuti nekoristna in odveč, kar je lahko razlog za odmik od ostalih. Razlog je lahko tudi prikrivanje resnosti bolezni. Začne se zapirati vase. Pomembno je, da osebi z Alzheimerjevo boleznijo pomagamo, da se zaposli z opravili, ki jih še vedno zmore in zna. Tako pridobi občutek koristnosti, pomembnosti, samozavesti in začne ne glede na bolezen pozitivno razmišljati o sebi.

8.Zmedenost

Ker se živčne (možganske) celice sesedajo, prihaja pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo do zmedenosti, ki vpliva na spremembe osebnosti, dojemanje časa in njeno orientacijo v prostoru, času. Oseba posledično morda ne ve kje se nahaja, v katerem času je (živi v preteklosti), pozabi pot do doma ali pa se začne izgubljat v svoji okolici, kjer je živela leta in leta. Oseba z Alzheimerjevo boleznijo težko sledi datumu, uri, letnim časom. Zmedenost lahko vpliva tudi na razpoloženje osebe, slabšo presojo in nepričakovana dejanja. Oseba ima lahko tudi veliko težav pri upoštevanju navodil, nasvetov za skrb za svoje zdravje, telo. Na primer, če je oseba imela operacijo zlomljenega kolka in ji zdravnik naroči počitek, oseba z Alzheimerjevo boleznijo teh nasvetov najverjetneje ne bo upoštevala in se bo gibala, tudi če se bo ob tem počutila slabo.

9. Socialne zavore

Pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo pričnejo popuščati socialne zavore obnašanja, izražanja, videza in primernega vedenja. Oseba je lahko brezbrižna in nekritična do svojega videza, higiene in urejenosti. Zavrača kopanje in preoblačenje. Lahko se prične obnašati otročje in nerazumljivo. Izražanje in komentiranje okolice lahko postane žaljivo in neprimerno, kar lahko privede do kreganja s sosedi, družinskimi člani in prijatelji.

10.Agresivnost

Nasilje je ena od najtežjih stvari s katerimi se sreča družina osebe z Alzheimerjevo boleznijo. Do nasilja lahko pride zaradi različnih vzrokov, lahko je posledica slabe presoje ali pa oseba ne zna več izražati (povedati) svojih negativnih čustev, nestrinjanja. Ko oseba izgublja nadzor nad svojimi mislimi in življenjem, se lahko pojavlja strah, napetost, ki vodi v agresivno vedenje. Nikoli ne bodite do osebe ukazovalni, posmehljivi ali pa napadali, saj lahko vaše negativno ravnanje pri osebi spodbudi agresijo in upiranje. Če se nasilje vseeno stopnjuje in ponavlja, nujno poiščite zdravniško pomoč.

Pri Alzheimerjevi bolezni so zdravila najbolj učinkovita ravno v začetni fazi bolezni, zato ne odlašajte z obiskom zdravnika v kolikor menite, da imate prve znake bolezni ali pa jih ima vaš sorodnik. Topel nasmeh, stik z očmi, nežen dotik z roko ali pa objem, osebi z Alzheimerjevo boleznijo sporočajo, da je v skrbnih in prijateljskih rokah.

Avatar
Avtor : eDemenca