Odločilno za uspešno zdravljenje je pravilno diagnosticiranje osnovnega bolezenskega vzroka (vrsta demence). Demenco se običajno odkrije prepozno, predvsem zato, ker oseba in svojci spremembe jemljejo kot normalen, sprejemljiv del staranja (nekritičnost do sprememb). Svojci se na zdravniško pomoč običajno obrnejo šele potem, ko se pojavijo neobvladljive in izredno moteče vedenjske težave (srednje ali pozno napredovanje bolezni). Čeprav so terapevtske možnosti najbolj uspešne ravno v začetku razvoja bolezni in je z njimi možno preprečiti hitro napredovanje demence.

NE odlašajte z obiskom zdravnika.

POMOČ

Točna diagnoza bo pojasnila spremenjeno vedenje, simptome ter pomagala osebi z demenco in družini (skrbniku, partnerju) razumeti kaj se dogaja in kaj pričakovati v prihodnosti. Umirila bo strahove in pokazala pot, spodbudila bo tudi pogovor, želje, kako ravnati pri nadaljnjem razvoju bolezni.

Tudi sama oseba po postavljeni diagnozi (zgodnja oblika) bolje razume, kaj se dogaja z njo in kako lahko svoje življenje bolje nadzoruje (odločitve o zdravljenju, oporoki, finančni in zdravstveni pooblaščenci). Družina se lahko pravočasno obrne na ustrezne institucije (center za socialno delo, pomoč na domu, ZPIZ), kar lahko olajša prihodnost oskrbe ter omogoči, da se upošteva želje osebe z demenco.

Pri odkrivanju in postavitvi prave diagnoze gre predvsem za pomoč osebi in njeni družini; da so vpletene osebe informirane ter deležne podpore in pomoči pri oskrbi in načrtovanju prihodnosti za osebo. Več informacij kot imate, lažje boste poskrbeli za kakovostno življenje osebe z demenco in zase ter se pogumno soočili s spremembami.

ZGODNJA DIAGNOZA DEMENCE

Je podlaga za ustrezno zdravljenje in zaviranje napredovanja demence.

KORAKI DO POSTAVITVE DIAGNOZE

1. Obisk družinskega zdravnika

Osebe z demenco same svojih težav običajno ne vidijo oziroma so do njih nekritične. Zato jih mora na pregled nekdo pospremiti ali pa spodbuditi, da se k zdravniku odpravijo. Če oseba pregled pri zdravniku zavrača in se odzove na predloge negativno, se v imenu osebe obrnite na njenega osebnega zdravnika, ki se bo z vami pogovoril in vam svetoval kako postopati v takšnem primeru.

Zdravnik se bo v prvem koraku z osebo pogovoril in opravil test kognitivnih funkcij (KPSS- Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti). Za začetek je pomembno, da se pri osebi opravi preiskava krvi, s katero se izloči ostale bolezni, ki so lahko videti kot demenca (ščitnica, pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline, okužbe). Ter osebo na podlagi izvidov napotil k primernemu specialistu, največkrat k psihiatru, ki po presoji svetuje dodatne preiskave.

2. Specialist

Zdravnik vas bo naprej napotil na izbranega specialista:

  • Psihiater za starostnike (zdravnik za duševne motnje pri starostnikih)
  • Nevrolog (specialist za bolezni živčevja)

 

3. Preizkus umskih sposobnosti

Na splošno se uporabljajo spominski preizkusi, ki trajajo približno 10 minut. Zdravnik postavlja vprašanja o rojstnih podatkih, kraju, datumu in uri, pisne in ustne uganke glede koncentracije in spomina. Oseba nariše uro, napiše stavek, preriše diagram …

KPSS: kratek preizkus spoznavnih sposobnosti. Preprost test sestavljen iz 30-ih vprašanj. Če na testu oseba doseže 26 točk ali manj, to že kaže na začetek kognitivnega upada.

Pri oceni osebe lahko sodeluje tudi delovni terapevt, ki stanje ugotavlja na domu (največkrat v domovih za starejše) ali pa socialni delavec, ki oceni, kakšno pomoč in zaščito potrebuje starejša oseba.

4. Preiskave

Laboratorijski testi: pregled krvi. S pregledom krvi najbolj učinkovito izključijo druga stanja, ki lahko povzročajo slabljenje oz. izgubljanje spomina in zmedenost (slutnje demence).

TIPI PREISKAV

CT možganov (računalniška tomografija) je uporabljana predvsem za izključevanje možnosti tumorjev, možganske kapi in poškodbe glave.

MRI (slikanje z magnetno resonanco) se ravno tako uporablja za izključevanje drugih stanj.

PET (pozitronska emisijska tomografija), hipometabolizem hipokampusa in entorinalnega korteksa.

Pregled likvorja, punkcijo opravijo predvsem za izključevanje stanj, kot so normotenzivni hidrocefalus ali okužbe osrednjega živčnega sistema.

NEVROLOŠKE IN PSIHIATRIČNE AMBULANTE

Lahko se obrnete na javne ali pa zasebne nevrološke, psihiatrične ambulante po Sloveniji.

Kadar se v domačem okolju začne pojavljati agresivnost, samomorilnost ali pa kakšno drugo življenjsko ogrožajoče vedenje osebe z demenco, takoj pokličite urgentno službo 112. Ta bo takšnega posameznika odpeljala v dežurno psihiatrično ambulanto.