Pomembno je, da se diagnozo demence ugotavlja zgodaj in da ima oseba postavljeno pravilno diagnozo. Zato NE odlašajte z obiskom zdravnika.

POMOČ

Točna diagnoza bo pojasnila spremenjeno vedenje, simptome ter pomagala osebi z demenco in družini (skrbniku, partnerju) razčleniti, kaj pričakovati v prihodnosti. Umirila bo strahove in pokazala pot, spodbudila bo tudi pogovor, kako ravnati v prihodnje.

Tudi sama oseba po postavljeni diagnozi (zgodnja oblika) bolje razume, kaj se dogaja z njo in kako lahko svoje življenje bolje nadzoruje (odločitve o zdravljenju, oporoki, finančni in zdravstveni pooblaščenci). Družina se lahko pravočasno obrne na ustrezne institucije (center za socialno delo, pomoč na domu, ZPIZ), kar lahko olajša prihodnost oskrbe ter omogoči, da se upošteva želje dementne osebe.

Pri odkrivanju in postavitvi prave diagnoze gre predvsem za pomoč osebi in njeni družini; da so vpletene osebe informirane ter deležne podpore in pomoči pri oskrbi in načrtovanju prihodnosti za dementno osebo. Z zadostno mero informacij boste lažje poskrbeli za kakovostno življenje osebe z demenco in zase ter se pogumno soočili s spremembami.

ZGODNJA DIAGNOZA DEMENCE

Je podlaga za ustrezno zdravljenje in zaviranje napredovanja demence.

KORAKI DO POSTAVITVE DIAGNOZE

 

1. Obisk zdravnika

Osebe z demenco same svojih težav običajno ne vidijo. Zato jih mora k zdravniku nekdo pospremiti ali pa spodbuditi, da se k zdravniku sploh odpravijo. Če oseba pregled pri zdravniku zavrača in se odzove negativno, se v imenu osebe obrnite na njenega osebnega zdravnika. Zdravnik bo morda za ustrezno testiranje poskrbel sam ali pa osebo napotil k primernemu specialistu. Običajno pogovor dementne osebe z osebnim zdravnikom deluje bolj zavezujoče kot vaše prošnje in dementno osebo bolj uspešno spodbudi k nadaljnjim pregledom.

2. Specialist

Osebni zdravnik vas bo naprej napotil na izbranega specialista:

Psihiater za starostnike (zdravnik za duševne motnje pri starostnikih)

Nevrolog (specialist za bolezni živčevja)

Geriater (specialist za bolezni starostnikov)

3. Preizkus umskih sposobnosti

Na splošno se uporabljajo spominski preizkusi, ki trajajo približno 10 minut. Zdravnik postavlja vprašanja o rojstnih podatkih, kraju, datumu in uri, uganke glede koncentracije in spomina. Oseba nariše uro, napiše stavek, preriše diagram …

Pri oceni osebe lahko sodeluje tudi delovni terapevt, ki stanje ugotavlja na domu (največkrat v domovih za starejše) ali pa socialni delavec, ki oceni, kakšno pomoč in zaščito potrebuje dementna oseba.

4. Preiskave

Laboratorijski testi: pregled krvi. S pregledom krvi najbolj učinkovito izključijo druga stanja, ki lahko povzročajo slabljenje spomina in zmedenosti (motnje ščitnice, pomanjkanje vitaminov).

KPSS: kratek preizkus spoznavnih sposobnosti. Preprost test sestavljen iz 30ih vprašanj. Če na testu oseba doseže 26 točk ali manj, to že kaže na začetek alzheimerjeve bolezni.

TIPI PREISKAV

CT možganov (računalniška tomografija) je uporabljana predvsem za izključevanje možnosti tumorjev, možganske kapi in poškodbe glave.

MRI (slikanje z magnetno resonanco) se ravno tako uporablja za izključevanje drugih stanj.

PET (pozitronska emisijska tomografija), hipometabolizem hipokampusa in entorinalnega korteksa.

Pregled likvorja, punkcijo opravijo predvsem za izključevanje stanj, kot so normotenzivni hidrocefalus ali okužbe osrednjega živčnega sistema.

NEVROLOŠKE IN PSIHIATRIČNE AMBULANTE

Lahko se obrnete na javne ali pa zasebne nevrološke, psihiatrične ambulante po Sloveniji.

Kadar se v domačem okolju začne pojavljati agresivnost, samomorilnost ali pa kakšno drugo življenjsko ogrožajoče vedenje osebe z demenco, takoj pokličite urgentno službo 112. Ta bo takšnega posameznika odpeljala v dežurno psihiatrično ambulanto.