UVELJAVLJANJE PRAVIC NA SEDEŽU JAVNIH SLUŽB
Socialno varstvene storitve so dostopne posamezniku, družini in skupini prebivalstva pri odpravljanju in preprečevanju osebnih stisk, nudenju oskrbe, varstva, vzgoje in usposabljanja.
Zakon o socialnem varstvu določa, da posameznik, ki potrebuje posamezno storitev, lahko uveljavlja pravico do storitve po predvidenem postopku, ki ga določa zakon na sedežu javnih služb.
OBSEG SOCIALNO VARSTVENE PREVENTIVE
Pravice:
-prva socialna pomoč,
-osebna pomoč,
-pomoč družini za dom in na domu,
-institucionalno varstvo,
-družinski pomočnik.
Neposredne naloge po zakonu o socialnem varstvu izvajajo javni socialno varstveni zavodi, ki vključujejo: 62 centrov za socialno delo, 55 domov za starejše, 7 posebnih zavodov za odrasle.
POMEMBNI ČLENI ZAKONA
12. člen
Prva socialna pomoč (CSD)
Obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske, oceno možnih rešitev, osnovne informacije in usmeritev na možne oblike socialno varstvenih storitev, ki jih lahko upravičenec uveljavlja.
15. člen
Pomoč družini na domu (CSD): Obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Socialni servis: Obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru starosti, invalidnosti, bolezni, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
16. člen
Institucionalno varstvo
Obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki pomoči, s katero se upravičencu nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo, ter zdravstveno varstvo.
18.a člen do 18.r člen
Družinski pomočnik
Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
18.č člen
Invalidna oseba uveljavlja pravico do izbire družinskega pomočnika pri centru za socialno delo, ki je v skladu s tem zakonom pristojen za invalidno osebo.
18.i člen
Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače oziroma sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega. Delno plačilo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plače.
18.j člen
Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa:
– nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila,
– zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
– spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne),
– omogočati, da zakonit zastopnik, če ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo.
Družinski pomočnik se mora udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica, ki določi tudi njihovo vsebino, izvajalce, pogostost in trajanje.
18.k člen
Družinski pomočnik je dolžan pristojnemu centru za socialno delo najmanj enkrat letno poročati o izvajanju pomoči invalidni osebi. Center za socialno delo mora s poročilom družinskega pomočnika seznaniti invalidno osebo, ki k poročilu lahko poda svoje mnenje.
18.l člen
Družinski pomočnik preneha opravljati svoje naloge:
– na željo invalidne osebe,
– na željo družinskega pomočnika,
– zaradi spremenjenih potreb invalidne osebe,
– zaradi izvajanja dolžnosti in nalog v nasprotju z določbami tega zakona,
– s smrtjo družinskega pomočnika,
– s smrtjo invalidne osebe.
80. člen
Krajevna pristojnost
V vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, se določi krajevna pristojnost po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Obračajte se na pravilno krajevno pristojen center za socialno delo, glede na stalno prebivališče vašega varovanca. Če je vloga oddana napačno, bo moral center za socialno delo vašo zadevo odstopiti pravilno pristojnemu centru, kar bo samo podaljšalo čas obravnave vaše vloge.
86. člen
Zakon o splošnem upravnem postopku
Kadar socialno varstveni zavodi v izvrševanju javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, postopajo po zakonu o splošnem upravnem postopku. V tem zakonu so navedeni časovni roki ter postopki vodenja vaše vloge.
