Spanje je izjemno zapleten proces v življenju vsakega posameznika, ki ga v večini zaradi hitrega tempa življenja jemljemo preveč preprosto (sodobni človek spi premalo) in spanju ne posveča večje pozornosti.

Spanje obnavlja številne možganske funkcije in možgani so odvisni od kvalitetnega spanja posameznika. Največjo korist od spanja ima spomin. Možgane spanje pripravi na ustvarjanje novih spominov, učenje in preprečevanje pozabljanja. Med spanjem možgani gradijo povezave med vsemi informacijami, ki so jih prejeli skozi dan in tistimi, ki že obstajajo.

Če je spanja premalo se to pozna na pozornosti in zbranosti osebe, oseba pa je tudi bolj počasna in neodzivna. Največkrat se sama oseba tega ne zaveda in se navadi na svoje poslabšano delovanje, nižjo raven energije in počasnejšo odzivnost. Izčrpanost postane za osebo nekaj običajnega. V večini se osebe ne zavedajo, da stalno pomanjkanje spanja oslabi telesne in umske sposobnosti posameznika, kar začne povzročati različne zdravstvene težave. Pomanjkanje spanja pa lahko vpliva tudi na človekova čustva, oseba zaradi neprespanosti postane razdražljiva, jezna in sovražna.

Spanje in Alzheimerjeva bolezen

Za Alzheimerjevo boleznijo danes zboli vsaka peta oseba, starejša od 65 let (na svetovni ravni).

Zanimivo je dejstvo, da se motnje spanja začnejo pojavljati kot eden od prvih znakov Alzheimerjeve bolezni, saj se pojavljajo nekaj let preden oseba dobi diagnozo. Motnje spanja v starosti lahko obravnavamo kot enega od prvih opozorilnih znakov Alzheimerjeve bolezni. Motnje spanja se kažejo kot plitek spanec, skrajša se čas nočnega spanja na račun dnevnega in popoldanskega spanja, spanje je razdeljeno na več kosov preko dneva in ni več v enem večurnem kosu, skrajša pa se tudi REM-faza spanja.

Spanje starejših je zaradi razdrobljenosti spanja (spanje po delih) manj učinkovito. Če smo v postelji osem ur in vseh osem ur prespimo v kosu je spalna učinkovitost 100%, če prespimo le štiri,  tri ure v kosu, se spalna učinkovitost zmanjša na 50%.

Starejši večkrat ponoči hodijo na stranišče (oslabljen mehur) pri čemer bodite pozorni, da starostnika poučite o pravilnem vstajanju ponoči. Starostnik, naj ne vstane na hitro ampak iz sedečega položaja (malo počaka) vstane, na takšen način preprečimo padec zaradi hitrega vstajanja (omotica, pritisk). Na nočni omarici naj ima starostnik pripravljeno nočno lučko, ki naj bo na dosegu roke. Na poti do kopalnice oz. stranišča odstranite preproge in moteče predmete. Priporočljivo je, če so na poti do kopalnice senzorne lučke, ki se vklopijo, ko zaznajo gibanje.

Nasveti za zdravo spanje osebe z demenco

Osebe z demenco imajo pogoste težave motnje spanja. Motnje so: nespečnost, težave pri uspavanju, pogosto zbujanje sredi noči, prezgoden ali pa prepozen odhod v posteljo, zamenjava dneva za noč in obratno, občutek utrujenosti ves čas budnosti podnevi. Nasveti, ki lahko pomagajo in preprečijo motnje spanja pri osebi z demenco:

-Rutina spanja in zbujanja. Najbolj priporočljivo je, da ima oseba rutino spanja, ki je vsak dan ista.

Urnik spanja; zbudite in zaspite vsak dan ob istem času. Ljudje smo bitja navad in spremembe v vzorcu spanja ne vplivajo dobro na človeka. Daljše spanje ob koncu tedna ne more nadomestiti izgubljenega spanja tekom tedna.

-V večernih urah omejite vnos tekočine. Oseba z demenco naj kavo pije samo v jutranjih urah.

Starejši ponoči pogosteje hodijo na stranišče saj s starostjo mehur postaja oslabljen in oseba težje zadržuje urin skozi celo noč. Oseba z demenco naj se izogiba kofeinu, nikotinu, alkoholu in gaziranim pijačam pred spanjem.

-Spodbujajte dnevne aktivnosti, opravila, hobije in sprehode, da bo oseba skozi dan zaposlena.

Telesna vadba je odlična v starosti in krepi človeka. Vendar naj oseba ne vadi vsaj 2-3 ure pred spanjem.

-Postelja naj bo udobna, odeja pa dovolj debela, da osebo ponoči ne bo zeblo. Temperatura sobe naj bo prijetna, ne prevroča.

Pred spanjem prezračite spalnico, spalnica naj bo zatemnjena, če je le možno odstranite elektronske naprave (televizija, telefon).

-Večerni obroki hrane naj ne bodo obilni in težki.

Obilen obrok lahko pri starejši osebi povzroči zgago, ki bo motila njegovo spanje. Večerni prigrizki in obroki naj bodo lahki.

-Omejitev popoldanskega dremeža.

Omejite počivanje in dremež po 15.00 uri. V kolikor starejša oseba drema pozno popoldne, bo zvečer težko zaspala.

-Večerna kopel.

Pred spanjem osebo z demenco skopajte z vročo vodo ali pa pripravite vročo kopel. Po kopanju z vročo vodo bo osebi padla telesna temperatura, kar v telesu vzbudi občutek zaspanosti.

Naravni izdelki za umirjenost in boljše spanje

Melisa brezalkoholne kapljice XXI

Meliso so že v preteklosti v ljudski medicini uporabljali za izboljšanje razpoloženja. Z njo so zdravili tudi rane in umirjali delovanje srca.

Koncentriran tekoči ekstrakt iz listov melise. Melisa prispeva k pozitivnemu razpoloženju, optimalni sprostitvi in mirnemu počitku. Ohranja ritem spanja in prispeva k uspavanju osebe (deluje sedativno).

Nakup: Melisa brezalkoholne kapljice XXI

Baldrijanove kapljice

Baldrijan je ljudsko ime za zdravilno špajko (morda vam je izraz špajka bolj poznan). Je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki temelji izključno na podlagi dolgoletnih izkušenj. Korenine zdravilnega baldrijana (liofiliziran tekoči ekstrakt) vsebujejo učinkovine, ki delujejo pomirjevalno in izboljšajo kakovost spanja (kapljice vzemite pol ure do eno uro pred želenim odhodom v posteljo).

Baldrijan prispeva k normalnemu ritmu spanja. Izboljšuje počutje v primeru napetosti in stresa posameznika.

 

Nakup: Baldrijanove kapljice 

Baldrijan XXI kapsule

Kapsule vsebujejo liofiliziran ekstrakt korenine baldrijana, ki prispeva k normalnemu ritmu spanja in umirjenosti posameznika.

XXI kapsule so novost na trgu prehranskih dopolnil. Podaljšano sproščanje učinkovin omogoča jemanje le 1 kapsule na 12 ur, s čimer dosežemo učinkovit dnevni odmerek. XXI kapsule zagotavljajo visoko razpoložljivost izvlečkov celih 24 ur.

Nakup: Baldrijan XXI kapsule

Baldrivel XXI kapsule Pasjonka

Baldrijan in pasijonka prispevata k sproščanju in mirnemu počitku, spanju. Vplivata na umirjenost in sproščenost osebe. V Evropo so pasijonko prinesli kot okrasno rastlino (zaradi njenih čudovitih cvetov) in jo šele kasneje pričeli uporabljati v zdravilne namene. Izvira iz Severne, Srednje in Južne Amerike, kjer pasjonko uporabljajo v tradicionalni ljudski indijanski medicini kot učinkovito pomirjevalo za lajšanje živčne napetosti, nespečnosti, tesnobe in nemira.

Podaljšano sproščanje učinkovin omogoča jemanje le 1 kapsule na 12 ur, s čimer dosežemo učinkovit dnevni odmerek. XXI kapsule zagotavljajo visoko razpoložljivost izvlečkov celih 24 ur.

Nakup: Baldrivel XXI kapsule Pasjonka

V kolikor jemljete različna zdravila, v njihovih navodilih za uporabo, preverite medsebojno delovanje zdravil (na takšen način preprečite, da bi se zdravila med seboj izključevala). Če potrebujete dodaten nasvet oz. informacijo se o uporabi posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.

 

Avatar
Avtor : eDemenca