Drugi najpogostejši vzrok demence za Alzheimerjevo boleznijo je Vaskularna demenca, včasih znana kot multiinfarktna demenca. Ta oblika demence je lahko samostojna demenca ali pa jo ima oseba v kombinaciji z Alzheimerjevo boleznijo (mešana demenca). Nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v možgane oziroma del možganov. Kri namreč možgane oskrbuje s kisikom in glukozo. Ti nimajo energetske zaloge (hrane in kisika), zato hitro nastopi poškodba. Že v eni sami minuti brez prekrvavitve lahko v možganih odmre več milijonov živčnih celic in povezav med njimi.

Srce poganja kri skozi arterije, katere normalne stene so gladke, lahko pa so odebeljene z maščobnimi oblogami, kar imenujemo ateromatoza.  Skozi obloženo oziroma zoženo arterijo doteka manj krvi, lahko nastanejo tudi krvi strdki, ki arterijo popolnoma zamašijo. Ko se arterija v možganih zamaši posledično pride do ishemične kapi (85% možganskih kapi). Ta del možganov odmre oziroma izgubi svojo dosedanjo funkcijo. Težja oblika kapi pa je možganska krvavitev, do katere pride zaradi razpoka žile, pri čemer se kri razlije v možgane ali med možgane in lobanjo. Za krvavitev je značilen nenaden zelo hud glavobol, ki mu lahko sledi izguba zavesti.

Kap je lahko zelo blaga in ima le blažje simptome – kapi v majhni arteriji.  Zamašitev večje arterije pa lahko povzroči odmrtje večjega dela možganov. Ena sama možganska kap ponavadi ne povzroči vaskularne demence, razvije pa se pri bolnikih z možgansko-žilnimi boleznimi oziroma pri bolnikih po možganskih kapeh. Predstavlja 15-20% vseh demenc.

Vaskularna demenca nastopi nenadno in se poslabšuje po fazah. Glavni vzrok je zmanjšan dovod krvi v možgane ali pa posamezne oziroma več zaporedne kapi. Le-te so pogostejše pri moških, ženske namreč v času plodnosti ščitijo estrogeni hormoni. Vaskularna demenca se največkrat razvije po številnih zaporednih kapeh v področju malih do srednje velikih možganskih žil.

Znaki vaskularne demence se razlikujejo glede na to kateri dele možganov ima manj dovoda krvi oz. je poškodovan:
  • Frontalni reženj (načrtovanje, abstraktno mišljenje, presojanje, pozornost, govor, osebnost).
  • Parietalni reženj (senzorika, zaznavanje dotika, vidni in slušni občutki, orientiranost v času in prostoru).
  • Temporalni reženj (primarno slušno področje, voh, spomin, prepoznavanje obrazov, vidni podatki).
  • Zatilni reženj (predstavljanje in interpretiranje vidnih informacij).

 

Pogosto so zgodnji znaki vaskularne demence: prizadet govor, sprememba osebnosti in težave s spominom ter pozornostjo. Težje presojajo o pomembnih življenjskih situacijah in skrbijo za osebno lastnino. Te osebe se bolj zavedajo svoje bolezni kot se jo osebe z Alzheimerjevo boleznijo. Zdravljenje vaskularne demence je usmerjeno predvsem v preprečevanje nadaljnjih možganskih kapi.

Znaki možganske kapi:
  • motnje občutka po eni polovici telesa, ohromelost,
  • motnje vida in govora,
  • motnje ravnotežja,
  • omotičnost, zmedenost,
  • težave pri požiranju.

 

Takoj, ko zaznamo znake možganske kapi moramo ukrepati. Bolnik potrebuje nujno medicinsko pomoč, zato ne odlašajte s klicem reševalne službe. Najboljše možnosti okrevanja imajo tisti, ki jim zdravnik lahko pomaga v 3 urah od znaka možganske kapi.

Preventivni nasveti za nadzor dejavnikov tveganja:
  • Redna kontrola krvnega tlaka.
  • Opustite kajenje in alkohol.
  • Redna kontrola sladkorne bolezni.
  • Telesna aktivnost (30-60 minut na dan).
  • Zdrava prehrana (odsvetujejo se sol, sladkor, jajca, polnomastno mleko, rdeče meso, mesni izdelki).

 

 

Avatar
Avtor : eDemenca