Vaskularna demenca se razvije pri bolnikih z možgansko žilnimi boleznimi oziroma po številnih zaporednih kapeh, ki so nastale zaradi slabega dotoka krvi v možgane. Najpogosteje se pojavlja po 60 letu starosti in se pogosto opazi kot nenaden upad miselnih sposobnosti. Večkrat je pri osebi diagnosticirana kombinacija Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence.
Izrednega pomena je, da preprečite in zdravite (zgodnje odkrivanje) dejavnike tveganja za vaskularno demenco: visok krvni tlak, bolezni srca, sladkorna bolezen, povišane maščobe v krvi, prekomerna telesna teža, opustitev kajenja in alkohola. Pomembno je, da možganom ne primanjkuje krvnega pretoka, saj možganske celice na takšen način ne dobijo dovolj krvi, kar jih hitro poškoduje ali celo odmre večji del možganov. Čeprav je vaskularna demenca druga najbolj pogosta demenca je v velikih primerih še vedno ne-diagnosticirana in ne-zdravljenja.
Predstavljamo vam 10 znakov vaskularne demence :
1. POGOSTI GLAVOBOLI
Nenadni in pogosti glavoboli so lahko eden od zgodnjih znakov vaskularne demence. Večkrat se pojavijo nepričakovano in naključno, ne glede na čas v dnevu. V kolikor je oseba že imela več zaporednih možganskih kapi, je večja možnost, da se bo razvila vaskularna demenca. Pri možganski kapi se v možganih zgodijo žilne spremembe, ki vplivajo tudi na pretok krvi v možganih, kar se lahko kaže kot pogost glavobol.
2. ZMEDENOST
Pri vaskularni demenci se izrazito opazi, upad miselnih sposobnosti, kot so: sklepanje, presoja, spomin, načrtovanje, priklic informacij. Večina simptomov je podobnih kot pri Alzheimerjevi demenci, razlikujejo pa se od osebe do osebe, saj je odvisno kateri del možganov je prizadet, zaradi nezadostnega pretoka krvi. Zmedenost je eden od prvih znakov, ki jih lahko opazimo pri osebi.
3. TEŽAVE PRI KONCENTRACIJI
Oseba, ki ima vaskularno demenco, ima pogosto težave pri izvedbi določene naloge. Nekaj začne delati, vendar začetega ne dokonča. Težave s koncentracijo, se lahko kažejo že pri kuhanju obroka. Oseba težko sledi receptu, ali pa med samim kuhanjem izgubi zanimanje in obroka ne skuha do konca. Znak vaskularne demence je tudi nezmožnost človeka, da se nauči novih veščin in ponotranji nove informacije.
4. DEZORIENTACIJA
Dezorientacija je pogost znak vaskularne demence, ki ga lahko opazimo tudi pri Alzheimerjevi bolezni. Oseba izgubi občutek za smer, domače naselje, ne spomni se lokacije in kraja bivanja. Lokacijo oseba pogosto pomeša s spomini iz mladosti in misli, da živi nekje drugje. Dezorientacijo pogosto pri stari osebi spremlja tudi slabši vid oz. zamegljenost vida (predvsem če oseba ne uporablja primernih očal s pravo dioptrijo). Dezorientacijo lahko sproži tudi nenadni glavobol in nezmožnost normalnega funkcioniranja telesa glede na povzročeno bolečino. Izrednega pomena je, da je vaskularna demenca diagnosticirana dovolj zgodaj, saj lahko le na takšen način oseba prejme ustrezno zdravljenje.
5. NIHANJE RAZPOLOŽENJA
Spremembe v nihanju razpoloženja so eden od prvih znakov vaskularne demence. Oseba zaradi možganskih sprememb, ki so posledica možganskih kapi, doživi spremembe v razmišljanju in razumevanju okolice. Spremembe so lahko tako opazne, da se oseba v 10 minutah iz nasmejanega razpoloženja, povsem razjoka ali pa doživi agresiven izliv čustev. Za svojce oseb je to eden od najbolj zahtevnih znakov, ki ga morajo sprejeti in se naučiti živeti z njim. Svojci nikoli ne vedo točno kakšne volje bo oseba. V kolikor skrbite za osebo, ki ima izrazita nihanja razpoloženja, ozavestite pri sebi dejstvo, da je to del bolezni in si izrečenega ne vzemite osebno. Oseba z vaskularno demenco, lahko postane apatična in ne razume, da s svojim razpoloženjem vpliva na drugo osebo. Največkrat ima oseba tudi oslabljeno presojo in ne zazna, da je s svojim ravnanjem osebo, svojca prizadela.
6. IZGUBLJANJE SPOMINA
Kadar se povezave, ki v možganih prenašajo in hranijo bistvene informacije, poškodujejo, pride do izgube spomina. To je eden od izredno opaznih znakov vaskularne demence. Možgani slabše delujejo, kar se kaže pri osebi kot oteženo razmišljanje, pomnenje in slabše komuniciranje, oseba težko ohranja nit pogovora. Spremembe lahko najhitreje opazimo pri pozabljanju imen, poimenovanju vsakdanjih stvari, neuspešnem priklicu nedavnih dogodkov, spreminjanju realnih informacij…
7. IZGUBA ZANIMANJA ZA DNEVNE AKTIVNOSTI
Pogost znak vaskularne demence je izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti in priljubljene hobije osebe. Kar je nekoč oseba počela z veseljem in radostjo, postane naenkrat borba, težava in slaba volja. Če pri svojcu opažate izrazite spremembe dnevnih aktivnosti in nezainteresiranost, postanite pozorni in opazujte, kako bodo spremembe napredovale. V kolikor je oseba opustila samo enega od hobijev, ali pa je ne zanima več ena od aktivnosti, še ne pomeni, da ima vaskularno demenco. V primeru, da so spremembe očitne in jih je veliko, obiščite osebnega zdravnika.
8. TEŽAVE PRI RAZUMEVANJU GOVORA IN SAM GOVOR OSEBE
Težave pri govoru lahko hitro opazimo preko komunikacije z osebo. Oseba se največkrat težko tekoče izrazi, išče besede in izgublja pripovedno nit. Težave pri govoru lahko povzroča tudi slaba pozornost ali pa moteče dogajanje v okolju. Samo komunikacijo pogosto spremlja upočasnjen govor, saj se miselna hitrost pri osebi z vaskularno demenco zmanjša. Degeneracija nevronov, možganskih celic, vpliva na aktivno razumevanje govora in sodelovanje pri pogovoru. Pri osebah, ki so doživele možgansko kap je možnost zdravljenja omogočena z logopedskimi obravnavami.
9. HALUCINACIJE
Doživljanje halucinacij je pogosta izkušnja oseb, ki trpijo za degenerativnimi nevrološkimi stanji, kot so Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen in vaskularna demenca. Oseba lahko vidi, sliši, okusi in celo vonja stvari, ki v resnici ne obstajajo. Znak vaskularne demence je lahko izrazita prestrašenost osebe, nervoza ali panično doživljanje malih sprememb v okolici.
10. NESTABILNOST TELESA
Nestabilna hoja in fizična nespretnost sta dva običajna znaka vaskularne demence. Spremembe in poškodbe, ki so prisotne v delu živčnega sistema, ki je zadolžen za nadzor gibanja, vplivajo na hojo in premikanje osebe. Če se oseba ne zdravi, lahko pride do dolgoročnih težav in poškodb. Nestabilnost telesa vpliva na kakovost življenja osebe in njeno sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil.
