Demenca je neozdravljiva bolezen, ki jo zaznamuje postopna izguba kognitivnih funkcij in postopna nezmožnost samostojnega življenja. Število oseb z demenco narašča, saj se življenjska doba dviga, starost pa je največji dejavnik tveganja za nastanek demence. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi zato razglasila demenco za prioriteto javnega zdravstva 21. stoletja. Zato je pomembno, da prepoznamo dejavnike tveganja za razvoj demence na katere lahko vplivamo. Študija The Lancet Comission je odkrila 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence.
Študija je že leta 2017 prepoznala devet dejavnikov tveganja za nastanek demence: manjša izobrazba, hipertenzija, okvara sluha, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen in socialna izolacija. Leta 2020 pa so dodali še tri dejavnike tveganja za razvoj demence: čezmerno uživanje alkohola, travmatska poškodba možganov in onesnažen zrak.
Ali poznate 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence?
Tako lahko govorimo o 12 dejavnikih tveganja, ki vplivajo na razvoj demence. Raziskava pa je tudi pokazala, da lahko z vplivanjem na te dejavnike in z zdravim življenjskim slogom, kar za 40 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj demence oziroma preložimo njen razvoj na kasnejše življenjsko obdobje.
12 dejavnikov tveganja za razvoj demence:
- NIŽJA IZOBRAZBA
- IZGUBA SLUHA
- TRAVMATSKA POŠKODBA MOŽGANOV
- POVIŠAN KRVNI TLAK
- ČEZMERNO UŽIVANJE ALKOHOLA
- DEBELOST
- KAJENJE
- DUŠEVNO ZDRAVJE
- SOCIALNA IZOLACIJA – povezava eDemenca
- TELESNA NEAKTIVNOST in NEZDRAVA PREHRANA
- ONESNAŽEN ZRAK
- SLADKORNA BOLEZEN
Na kaj lahko vplivamo?
Nekateri dejavniki tveganja kot so diabetes, povišan krvni tlak, poškodba glave, kajenje, onesnažen zrak in debelost (sploh v srednjih letih) pa tudi pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerno uživanje alkohola in nagnjenost k depresiji lahko povzročajo nevropatološko škodo. S prilagoditvami življenjskega sloga lahko te dejavnike zmanjšamo in s tem pripomoremo k zmanjšanju te škode.
Nekateri dejavniki tveganja kot so pomanjkanje telesne aktivnosti, prekomerno uživanje alkohola in nagnjenost k depresiji pa tudi poslabšanje ali izguba sluha in vseživljenjsko izobraževanje pa vplivajo na kognitivno rezervo. Z vplivanjem na te dejavnike lahko okrepimo in vzdržujemo kognitivno rezervo, s čimer zmanjšamo tveganje za demenco.
Kognitivna rezerva
Kognitivna rezerva je na nek način zalogo sposobnosti, ki so si jo možgani razvili tekom življenja. Vloga kognitivne rezerve pri demenci je sposobnost možganov, da za svoje delovanje uporabijo različne informacije, strategije za vzdrževanje miselnih procesov in maksimalno storilnost umske sposobnosti, ko je to potrebno. Bolj, kot se možgane uporablja, boljšo kognitivno rezervo ste ali pa boste ustvarili. Večja kognitivna rezerva upočasni umski upad.
Pogovori, druženje in socialne interakcije spodbujajo ohranjanje možganskih funkcij in krepijo kognitivno rezervo. Zgodnji dejavniki, kot je izobrazba, vplivajo na nastanek kognitivne rezerve, medtem ko dejavniki v srednjih letih in starosti vplivajo na s starostjo povezano kognitivno upadanje. Tako je pomembno, da začnemo skrbeti za svoje možgane že zgodaj v življenju.
Zdrav življenjski slog
Zdrav življenjski slog in gibanje podaljšujeta čas aktivnosti in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih posameznika. Starejši posamezniki, ki vzdržujejo aktivni življenjski slog, kažejo boljše kognitivne rezultate in manjše tveganje za demenco v primerjavi s tistimi, ki so manj aktivni.
Vadba lahko prispeva k zmanjšanju tveganja za sladkorno bolezen, izboljša kardiovaskularno delovanje in spodbuja nevrogenezo. Kajenje in onesnažen zrak pa sta škodljiva za možgane in vaskularni sistem. Kar je dobro za srce je tudi dobro za možgane!
Po izsledkih študije je znano, da je za preprečevanje demence nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Zato je pomembno, da začnemo spreminjati svoje življenjske navade že danes, saj lahko s tem zmanjšamo tveganje za nastanek demence ter izboljšamo svoje zdravje in kakovost življenja v prihodnosti.
Avtor: eDemenca
