Rezervo lahko razumemo kot zalogo sposobnosti, ki so si jo možgani ustvarili preko našega aktivnega življenja. Nekateri se nehajo aktivno izobraževati, učiti in umsko izzivati po končani šoli, spet drugi se učijo celo življenje. Vloga kognitivne rezerve pri demenci je sposobnost možganov, da za svoje delovanje uporabijo različne informacije, strategije za vzdrževanje miselnih procesov in maksimalno storilnost umske sposobnosti, ko je to potrebno. Bolj, kot se možgane uporablja, boljšo kognitivno rezervo ste ali pa boste ustvarili. Večja kognitivna rezerva upočasni umski upad.
Kakšna je vloga kognitivne rezerve pri demenci?
Številne raziskave, ki potekajo, ugotavljajo predvsem kateri dejavniki tveganja vodijo v demenco ter pri komu in zakaj hitreje napreduje demenca. Kognitivna rezerva je strategija, sposobnost možganov, kako uporabiti široko mežo informacij, čeprav so možgani poškodovani in izgubljajo (na določenih področjih) svojo zmogljivost. Pri kognitivni rezervi, možgani improvizirajo in poiščejo podobno informacijo med podatki, znanjem, ki ga človek še ima. S tem obvozijo poškodovan del možganov in poiščejo informacijo v še zdravem delu možganov. Poleg informacije, najdejo tudi drugačen način opravljanja dela ( v kolikor oseba ne zna več nekaj opraviti rutinsko, ji bodo možgani poizkusili ponuditi drugačen način s katerim bi lahko oseba željeno uspešno opravila).
Raziskave in kognitivna rezerva
Kognitivno rezervo so raziskovalci začeli raziskovati v osemdesetih letih, ko so pri obdukciji starejše osebe ugotovili, da ni imela uradne diagnoze Alzheimerjeve bolezni in njenih znakov, ko je bila še živa. Obdukcija možganov, pa je jasno razkrila možganske spremembe in Alzheimerjevo bolezen. Nadaljne podobne obdukcije, so pokazale, da bolniki kljub poškodbi možganov zaradi Alzheimerjeve bolezeni, niso trpeli njenih posledic in še naprej delovali in živeli običajno. To spoznanje je sprožilo veliko zanimanja za raziskave. Predvsem vprašanje, ali se ljudje z visoko kognitivno rezervo lahko spopadejo z možganskimi spremembami demenc in obvozijo znake demenc. Torej svoje delovanje prilagodijo poškodbam možganov in izkoristijo dele zdravih možganov. Teorija pravi, da višja kot je kognitivna rezerva osebe, bolj je oseba zaščitena pred demenco in njenim opustošenjem delovanja možganov.
Kognitivno rezervo, preko življenje osebe, pomagajo razviti različna izobraževanja, branje, kognitivne vaje, poklic, nova doživetja in informacije, vseživljenjsko učenje in redna socialna interakcija. Raziskovalci so ugotovili večje tveganje za razvoj demence pri tistih osebah, ki so se kmalu v življenju prenehale izobraževati, brati, učiti. V kolikor obstaja pri osebi samo en način, rutina s katero opravi, pove določeno stvar, je večja možnost, da bo ob poškodbi možganov, oseba ostala brez tega znanja.
Zakaj je kognitivna rezerva pomembna?
Čeprav kognitivna rezerva ne preprečuje demence, lahko osebi omogoči veliko bolj kvalitetno življenje ob pojavu bolezni. Oseba se lahko še vedno izrazi, opravi določena opravila in samostojno skrbi zase. Možgani osebi z dobro kognitivno rezervo pomagajo obvoziti poškodovane dele možganov in iščejo povezave, ki so ostale nepoškodovane. Zaradi tega, se znaki demence pri osebi z dobro kognitivno rezervo, pokažejo veliko pozneje, če sploh se. Osebo z dobro kognitivno rezervo je veliko težje diagnosticirati, saj opravi preizkus spoznavnih sposobnosti, dobro.
Priporočena preventiva
Poleg večanja kognitivne rezerve je pomembna tudi splošna preventiva. Redna vadba (športna aktivnost), dovolj kakovostnega spanca, obvladovanje vsakdanjega stresa, vzdrževanje socialne interakcije, mediteranska prehrana in izzivanje možganov z učenjem, miselnimi igrami in ugankami. Pomembno je opustiti kajenje in alkohol, redno spremljati in kontrolirati holesterol, visok krvni tlak in zavzeto zmanjševati tveganje za bolezni srca.
