Celostna obravnava starejše osebe pri zdravljenju bolezni stremi k temu, da pomaga osebi izboljšati in uresničiti njen fizični, psihični in socialni potencial v okolju, v katerem živi. Strategija dolgožive družbe pa je v Sloveniji oblikovana po zasnovi aktivnega staranja, ki poudarja aktivnost in ustvarjalnost v vseh življenjskih obdobjih, skrb za zdravje in medgeneracijsko sodelovanje ter solidarnost – z namenom kakovostnega in prijetnega staranja.

O tem, kako lahko vsak posameznik izboljša kakovost svojega življenja v starosti, kaj vse vpliva na pojav kognitivnih motenj, katera vnetja pospešujejo staranje in vplivajo na pojav Alzheimerjeve bolezni in kako pomembno je gibanje, dihanje, ter hrana, smo se pogovarjali z mag. Petar Papugo, dr. med. Izobrazbo je končal na medicinski fakulteti v Zagrebu, s področja tradicionalne kitajske medicine pa se je izobrazil na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju. Magisterij s področja epidemiologije raziskav o vplivih neionizirnih sevanj na ljudi je opravil v Ljubljani. Danes živi in dela v Komendi, rad svetuje in srčno stremi k temu, da bi ljudje prakticirali naravne metode za izboljšanje kakovosti svojega življenja.

 

Zahodna medicina danes omogoča dolgo življenje, saj se je življenjska doba izredno podaljšala. Pa vendar ali to pomeni, da je dolgoživo življenje – starost danes tudi kakovostna?

Ljudje so se nekoč izognili boleznim na način, da so prej umirali, predvsem zaradi slabših bivanjskih in higienskih razlogov. Danes se je kolo obrnilo drugam in nekatera zdravila, ki posredno podaljšujejo življenjsko dobo, prispevajo k hitrejšemu upadu kognitivnih zmogljivosti. Zato mislim, da moramo poiskati drugačne, bolj naravne, spontane poti, da se človeka v starih letih zaščiti pred prezgodnjim upadom imunskega in kognitivnega zdravja.

Imunski sistem je namreč tisti, ki nadzoruje vsa tkiva in vnetja – s tem se odpira čisto novo področje, ki smo mu nekoč rekli gerontologija. Sedaj se bo gerontologiji pridružila še nevroznanost ter psihologija, in mislim, da se tukaj lahko zgodi veliko dobrega. Tako za tiste, ki so manj stari kot za starejše. Naučili se bomo, kako ohraniti našo dragoceno sposobnost mišljenja in samostojnega življenja.

Večkrat imajo starejši občutek, da je za njihovo zdravje odgovoren zdravnik in ne oni sami. Kako opolnomočiti osebo, da sprejme odgovornost za svoje zdravje?

Mislim, da se razvajenost v tem smislu počasi končuje, tudi zaradi omejitve časa, ki ga zdravnik lahko posveti osebi. In ravno to ljudi prisili, da sami iščejo pomoč na drugih področjih. Težava pri tem so različni spodrsljaji v napačni smeri in zavajajoči prijemi trgovin, ki so usmerjeni v kapitalizem.

Če želimo biti pošteni do sebe in do drugih, je bistveno bolj pomembno od vsega to, kako se hranimo, kako živimo in kako dejansko delujemo. Razvajenost in zaupanje v zdravila je po mojem mnenju konkretno upadla, seveda so bolezni, ki potrebujejo zdravila in brez njih preveč ogrožamo življenje in pri tem ni rezerve. Obstaja pa veliko možnosti, da se naredi nekaj in izboljša zdravje brez zdravil. Vprašanje pa je, kako kakovostno voditi ljudi in seveda ustrezna izobraženost kadrov, ki bi to počeli.

Zakaj je pomembna celostna obravnava osebe pri zdravljenju bolezni? Tradicionalna kitajska medicina?

Celostno bi morali obravnavati osebe v vseh vrstah zdravljenja, ni tukaj kitajska medicina neka izjema. Jaz bi si upal reči, da kar kitajska medicina premore v današnjih razmerah, ni nikakor celostno. Celostno namreč pomeni, kar bi zmogli vsi medicinski sistemi in tukaj se moramo pošteno vprašati, kje so naše prave mere in kombinacije za vsakogar posebej.

Ampak celostno pa zagotovo pomeni opazovati in razumeti človeka, videti tudi njegove socialne posebnosti, kaj zna in kaj premore, kje živi in s kom živi. Iz vsega tega pa iskati rešitve, prilagojene za vsakega posameznika posebej. Težko je v današnjem času naglice in socialne razklanosti v družbi, preobremenitve mladih ljudi, ki nimajo, ne časa, ne energije ustrezno skrbeti za starejše.

Pojavlja se generacijska razpoka, ki marsikaterega starostnika spravi do obupa, ker se ne vidi v neki prihodnosti oziroma niti ne želi biti breme komurkoli. In to je nekaj, kar bi bilo potrebno na dolgi rok izboljšati, morda z dolgotrajno oskrbo, ki se že tako dolgo pripravlja in o kateri se tako lepo govori.

Izrednega pomena za zdravje je pravilno dihanje. Kako lahko vsak posameznik ozavesti, če diha nepravilno in “končno” prediha svoje telo?

Pri dihanju je najbolj pomembno, da je pravilno in enakomerno, da dihamo skozi nos in da je vdih nekoliko krajši od izdiha, oziroma izdih daljši od vdiha. S čimer se oseba lahko umiri, predvsem se z dihanjem umirja stres, stresni odzivi in dolgoročne posledice stresa.

Če bi to povedal plastično, bi dobro dihanje pomenilo dihanje, ki prežema vse telo. To pomeni, da imamo tople noge in hladno glavo, da je prekrvitev po vseh oddaljenih koncih telesa enakomerna in kakovostna ter da se na tako varujemo pred mrazom ali drugimi zunanjimi bolezenskimi dejavniki.

Po temeljni teoriji tradicionalne kitajske medicine so pljuča organ, ki upravlja gibanje in porazdelitev vitalne energije po telesu. Skratka plitvo dihanje ali katerakoli manjša okvara pljučne funkcije lahko sčasoma vplivata na splošno počutje in vitalnost, ki se prepoznava kot prezgodnja utrujenost, pomanjkanje energije in seveda za sabo potegne še množico drugih pojavov. Telo se slabše ogreva, slabše se ščiti pred mrazom, vetrom, vlago in vročino. Z nepravilnim dihanjem je naš biološki sistem manj stabilen in bolj ranljiv.

Veliko ljudi misli, da je globoko dihanje edina rešitev, v bistvu je pri dihanju zelo pomembna celostna raba pljuč, kar pomeni čim globlje in enakomerno. Oddaljenih delov pljuč ne morete doseči z nekim hitrim in pospešenim dihom.

Torej dihati je treba enakomerno, globoko, skozi nos, čim tišje in čim počasneje. Ko se pravilnega dihanja naučimo, se posledično razvijejo avtomatizmi. Problem dihanja danes je povezan tudi s presežkom sluzi v telesu, kitajska medicina opisuje pljuča kot skladišče sluzi, ker vsa gosta limfa iz prebavil po limfnih poteh pretaka skozi limfne kanale v pljučni medceličnini in od tam lahko dela motnje prožnosti pljučnega tkiva, ki izzovejo motnje dihanja z upočasnitvijo izmenjave plinov v telesu.

Nekateri starejši ljudje se s starostjo prenehajo gibati, kot da bi se gibanja v starosti bali zaradi slabše koordinacije in nevarnosti poškodb. Zakaj je gibanje v starosti tako zelo pomembno?

Naši hormonsko odvisni mehanizmi prenove skeleta, mišic, kit in pridruženega vezivnega tkiva so z leti slabši in zato povzročajo dodatno tveganje za padce in poškodbe. Raztegovanje in redna raba vseh teh tkiv pomagata zagotoviti ustrezno prekrvavitev, živčno odzivnost in prožnost telesa.

Vemo, da je kri kot vitalna tekočina osnovno merilo prenove in vzdrževanja vseh tkiv. Vsak od nas, ki se stara potrebuje tem svojim šibkim delom dodati neko gonilo in ravno gibanje in dihanje skupaj sta najboljša gonilnika vitalne energije in telesnih tekočin v telesu.

Z gibanjem se da odpraviti veliko bolečin, motenj pri ravnotežju, okornosti ipd. Vsaka vadba, trening ima absolutno svojo funkcijo in svojo vlogo za vitalnost in obenem tudi vpliva na umsko bistrino. Dejavnik živčne rasti, tako imenovani nerve growth factor (NGF) je neposredno odvisen od gibanja, če se človek premalo giba, to vpliva na raven tega rastnega dejavnika, ki posredno vpliva na upad povezanosti vseh živčnih celic v telesu.

Nobeno tkivo ni živo, če ga ne uporabljamo. Skratka telo lahko odmira v celoti ali pa po posameznih delih, ki jih premalo uporabljamo in enako velja za mišice, možgane, vezivno tkivo in seveda tudi za skelet. Če ima oseba razrahljano kostno maso, če premalo hodi, se ta pregradnja kosti dogaja z zamikom, zaradi česar so kosti bolj krhke in bolj lomljive. To so vse posledice nekih naših zbranih šibkosti, ki so značilne za proces staranja.

Predelana hrana, sladkor, gluten, nekakovostno meso, alkohol … Življenjski slog, ki se je izredno zakoreninil v sodobno družbo vpliva na kognitivne funkcije posameznika. Kako zelo je povezana hrana s pojavom Alzheimerjeve bolezni?

Jaz mislim, da je to še ena dodatna obremenitev na vse to, kar sem do sedaj povedal. Opisan življenjski slog je resen negativen predznak ali tvegani spremljevalec napredne družbe, predvsem zaradi pridruženega pasivnega življenjskega sloga, sedenja pred televizorjem, preveč vožnje, premalo hoje in telesnega udejanjanja. Vsi tisti dejavniki z občutkom blaginje v coni udobja z gotovostjo peljejo človeka v kognitivni prepad.

Ta naš družbeni razvoj, slog je obenem motnja po drugi strani pa je tudi možnost, da ozaveščeni ljudje naredimo veliko več za sebe kot kadarkoli prej, saj imamo tudi znanja in možnosti, da si zlahka zagotovimo ustrezno in letom primerno dieto in vadbo.

Pri hrani pa je na prvem mestu negativnega vpliva industrijsko predelana hrana z vsemi izboljševalci okusa, barvili, slabimi maščobami, veliko sladkorja pa tudi umetnimi sladili vred. Vse to so dejavniki, ki okvarijo, ali poslabšajo razmerja bakterij v črevesni flori, brez katere je naš imunski sistem pogosto nebogljen. To pogosto zmoti našo splošno odpornost in vse prebavne funkcije, ki nas ohranjajo pri življenju.

Prvo pravilo zdrave prehrane je uživanje čim več sveže, avtohtone, doma pridelane hrane in čim manj živil iz vrečk, pakiranj, embalaž, ki so dobro kemično zaščitena, da se leta in leta ne kvarijo. Na tej točki je vsakdo postavljen pred dejstvo, da sam poskrbi zase in ostane zdrav.

Torej je rešitev hrana?

V starosti hrana ne sme biti postavljena na prvo mesto. Dihanje, redno pitje vode ali nesladkanih tekočin in gibanje so pred hrano.

Da bi starejši ljudje ohranjali svoje zdravje, umske sposobnosti morajo manj jesti zato, ker imajo šibkejša prebavila. Zaradi šibkejših prebavil težko prebavijo količine hrane, ki so jo prebavili v mladosti oz. zgodnji starosti. Za stare ljudi je zdravo, da počasi izgubljajo težo in čim manj jedo. To je samodejno, naravno vzdrževanje zdravja in ohranjanje bistrosti uma. Če pogledate bistroumne starostnike tam pri devetdesetih, stotih letih, jih je zelo malo s preveliko telesno težo.

Najbolj humana opcija staranja in umiranja je, da starejši ljudje manj jedo in da so bolj na tekoči, redki hrani in da predvsem skrbijo za počitek in zmerno gibanje, ki jim bosta ohranjala čustveno pokončnost, umsko in telesno samostojnost. Vendar je potrebno za vsakega posameznika poiskati pravo rešitev glede hranjenja in vedenja, ki je zanj sprejemljiv. Vsak človek zori v svojem ritmu, vodilo pa naj bo varna in zdrava starost.

Danes lahko v starosti opazimo veliko bolezni, ki so posledica prekomerne telesne teže, neustrezne prehrane, premalo gibanja … To so vodilne bolezni, ki grenijo življenje starostnikom na stara leta.

Pomen uživanja sezonske hrane?

Narava ima svojo logiko, če smo spoštljivi in pozorni do narave, ne moremo bolj ustrezno delovati, kot da jo poslušamo in se prilagajamo sezonski hrani. Vsako gospodinjstvo ima zamrzovalne skrinje, zato marsikdaj posežemo po nečem, kar je hitro pripravljeno in ni sezonsko.

Problem obstoja človeka in zdravja je v raznovrstnosti, ne samo hrane, ampak tudi okolja, nadmorske višine, zraka, socialnih stikov. Raznovrstnost ohranja prilagoditveni nivo na višku in kadar se človek zapre v ozko okolje in neha komunicirati, se začne njegovo propadanje, neprilagodljivost in to je tudi cona trpljenja, ki zagotovo marsikomu zagreni upanje v prihodnost.

Za dobro življenje se splača in mora prizadevati vsak posameznik. Dobro življenje ni samo po sebi dobro, če človek zanj nič dobrega ne naredi. Kar je za življenje in človeka dobro je dobro za vse nas. Pomembno je, da v človeku prebudimo željo, ga navdihnemo, da nekaj spremeni na boljše.

Ali je pomembno, da redno opravljamo preglede krvi? Kako pogosto v starosti?

Pregled krvi je odvisen glede na biološko in koledarsko starost človeka, če lahko na takšen način ločimo starostnike med seboj; imate ljudi, ki so zelo dejavni pri 80-ih in imate ljudi, ki so upokojeni in zanemarjeni že pri 60-ih.

Od vsakega posameznika posebej je odvisno, koliko pregledov krvi potrebuje, vendar splošno pomembno, da oseba naredi temeljno in kronični bolezni ustrezno kontrolo krvi, vsaj enkrat letno. Vsakdo, ki ima kronične bolezni oz. stanja pa minimalno na pol leta.

Bi pa rekel, da je pomembno pri pregledu krvi, da se pogleda pomanjkanje vitaminov D in B12, ki vplivata na živčevje ter rudnine; magnezij, kalcij, železo, selen in cink. To so namreč snovi, ki jih lahko hitro zmanjka. Najboljša preventiva pa je uživanje raznovrstne sezonske hrane – to je ključ, ob katerem nam težko spodnese.

Kaj bi moral vsakdo vedeti (razumeti) o prehranskih dopolnilih?

Da naključno dodajanje nečesa, kar telo ne pogreša, nima smisla in da je, pred jemanjem prehranskih dopolni, dobro pregledati kri in dodajati le manjkajoče snovi. Dodajati prehranska dopolnila prehrani samo zato, ker so poceni ali pa ker ste to prebrali v časopisu, nima smisla in ne bo imelo pravega učinka. Sicer ne vidim ničesar negativnega v tem, da nekdo jemlje prehranska dopolnila preventivno, vendar se mi zdi nepravično, da bi starejše usmerjal v rešitve, v katere bi verjeli, vendar jih ne potrebujejo.

Zimsko dodajanje vitamina D3 je lahko pozitivna izjema. Sicer pa raznovrstna, pretežno vegetarijanska prehrana z dovolj svežimi živili zadošča dejanskim telesnim potrebam.

Kako pomembna je želodčna kislina in kako vzdrževati dobro raven želodčne kisline tudi v starosti?

Pomanjkanje kisline je lahko znamenje, da je potrebno manj jesti. Prekomerno izločanje kisline lahko ljudje povzročijo s pitjem kave na tešče. Veliko ljudi je hrano, ki se predolgo zadržuje v dvanajstniku, zato kislina v želodcu zaostaja in vi lahko na veliko različnih načinov vplivate na želodčno kislino z regulacijo hrane ter s tem, da uživate lažjo hrano. Menim, da sta zmernost in sezonska prilagoditev hrane odgovor na problem želodčnih težav.

Odpornost za insulin je ena od takšnih motenj, ki se pojavi ob rednem ali čezmernem uživanju sladkorja. Zakaj telo zazna sladkor kot strupeno snov? In kako je insulin povezan z Alzheimerjevo boleznijo?

Vprašanje ste zastavila zelo poenostavljeno, vnetja nastajajo tam, kjer je neustrezen imunski nadzor. Torej v medceličnini, tkivih, črevesju ter možganovini. Vnetja se potencirajo z obremenitvijo prebavil ali ožilja.

Poglavitne vrste vnetja so toksična, hipoksična (podhranitvena) in zastojna, ko prihaja do kopičenja oz. do motnje cirkulacije v tkivih. Največ asimptomatskih ali subkliničnih, neprepoznanih vnetij se dogaja v črevesju, zobovju in maščevju. Skratka v območjih telesa (žepki, slepe ulice) kjer se lahko bakterije skladiščijo in od tam sproščajo vnetne dejavniki, ki s svojo strupenostjo prispevajo k prezgodnjem propadanju živčevja – nevrodegeneraciji.

Potek limfe iz črevesja v možgane je bil izpostavljen že leta 2013, razmišljanje v smeri preprečevanja nevrodegeneracij zaradi preobremenitve ali okvare prebavil se je s tem stopnjevalo in postalo vzvod mnogih raziskav, ampak se je po večini spreobrnilo v prekomerno uživanje probiotikov, ne da bi ukrepali na drugih ravneh prehrane. V smislu občasnega postenja, rednega pitja tekočin – hidracije, uživanja manj kalorične in nepredelane, kemično neoporečne hrane itn.

Nepravilna prehrana lahko pospeši nastanek insulinu podobnega rastnega dejavnika, ki posredno vpliva na razvoj določenih bolezni in čezmerno razraščanje ožilja – angioneogenezo. Tesno je povezan s prekomernim uživanjem ogljikovih hidratov.

Ogljikovi hidrati niso brezvezni, samo pomembno je, da se jih ne uživa na tešče, v velikih količinah ali pozno. Ogljikovi hidrati so hranilo za možgane in možgani jih potrebujejo, vendar potrebujejo tudi počitek od njih, saj se pod njihovim vplivom zelo spreminjajo ravni sladkorja v krvi in to je tisto, kar z močnim nihanjem utruja živčevje.

Čim nižja je raven inzulina na tešče, bolj smo varni pred pešanjem umskih zmogljivosti, to je dobro merilo. Ravno tako je dobro presnovno merilo raven glikiranega hemoglobina (HbA1C) ker se preko njega vidi kakšna je kronična obremenitev z nivojem sladkorja v krvi. Glikirani hemoglobin posredno pokaže koliko pretiravamo z ogljikovimi hidrati.

Katera vnetja pospešujejo staranje in vplivajo na pojav Alzheimerjeve bolezni?

Črevesje, zobovje in maščevje so najpogostejše lokacije kroničnih vnetij.

Kaj menite o vsakodnevnem postenju (12-15 ur)? Zakaj je postenje dobro tudi za starostnika?

To je odlična metoda za doseganje umske jasnosti, vendar zahtev moč volje in doslednost, ki sta pogosto pomanjkljivi. Postenje je potrebno prilagajati na posameznikovo težo, prebavila, količino gibanja, saj ne moremo vseh ljudi obravnavati enako in jih enako usmerjati k postenju. Starejši osebi je predvsem potrebno razložiti kaj, koliko in zakaj, ko osebo usmerjamo k postenju. Pomembno je osebo motivirati, spodbuditi njeno voljo, jo usmeriti v vizijo zdravega telesa, predvsem pa razložiti, kako bo to vplivalo na njeno telo in počutje.

Pomen dobrega imunskega sistema pri starostnikih? Kako lahko okrepimo imunski sistem?

Predvsem z dihalnimi vajami, gibanjem na svežem zraku, rednim pitjem redkih tekočin (čaja, kompota, juhe, zelenjavnih napitkov), abstinenco od alkohola in visoko kalorične hrane in z dodajanjem manjkajočih vitaminov in rudnin k prehrani.

Vsi našteti ukrepi krepijo voljo in stabilizirajo socialno strukturo vseh ljudi s starostniki vred. Imunski sistem z leti peša in zato so starejše osebe bolj ranljive, vendar imunski sistem se da spodbuditi predvsem s postenjem, uživanjem prebiotikov in probiotikov. To je nekaj, kar imamo v sebi na nacionalni ravni preko jedi, kot so kisla repa, zelje, kislo mleko, sirotka, skuta, in vse fermentirane izdelke, ki vsebujejo dobre bakterije in so seveda sestavljeni tudi iz vlaknin, združimo jih lahko s semeni, ki vsebujejo omega 3, protivnetne maščobe, s čimer dosežemo vse varovalke krepitve imunskega sistema. Kratkoverižne maščobne kisline so dejansko ključ za generiranje in spodbujanje imunosti.

Katere maščobe so dobre za starostnike?

Maščobe je potrebno prilagajati glede na konstitucijo osebe. Ljudje, ki imajo zelo slabo podkožno maščevje se morajo oljiti od zunaj in nekoliko od znotraj. Najboljše maščobe so semena, torej laneno seme, chia, konoplja, indijski trpotec, sezam, črna kumina. To so vse dobre maščobe, vendar to ne pomeni, da jih je treba uživati v velikih količinah.

Prebava maščob temelji na zmogljivosti slinavke in če bi želeli strokovno nekoga usmerjati v rabo maščob, je potrebno prej preveriti, kakšen je pri njem delež maščevja v tkivih in organih, predvsem mišicah. Vse to se brez težav lahko ustrezno zmeri, na podlagi meritev pa tudi ukrepa in predpiše jemanje maščob.

Družba danes povezuje bolečino s starostjo, čeprav bolečina ni del normalnega staranja. Kako lajšati kronično bolečino pri starejših, osebah z demenco?

Pomanjkanje gibanja, preveč kalorij v prehrani, prekomerna telesna teža, padci, skeletne deformacije in motnje koordinacije so temeljni vzroki bolečin pri starostnikih. Kronične bolečine je najbolj zdravo preprečevati z občasnimi postenjem, uravnavanjem telesne teže, vajami koordinacije, prožnosti in treningi ravnotežja, ki sočasno zahtevajo umski napor in ohranjajo povezovalne poti v sivi možganovini. Veliko starostnikov jemlje zdravila za redčenje krvi, med katerimi je tudi Aspirin protect, ki sočasno vpliva na milejše oblike bolečin.

Prva stvar, ki jo je potrebno storiti če nekaj boli, je zmanjšati vnos čvrste hrane in povečati vnos tekoče. Boleča mesta je potrebno masirati, razbremeniti, uvesti primerne gibalne vaje, dihanje, stimulirati hrbtne točke, resnično pomembno je, da se mesto bolečine razbremeni.

Tekoča hrana je nadvse primerna za starostnike in svojcem priporočam, da se starostnikom streže več tekoče (zelenjava, sadje) kot čvrste hrane, tudi zaradi hidracije telesa. Žal je nezadostno pitje vode stvar slabe navade ali pa strah pred pogostim uriniranjem ali uhajanjem urina. Mnogokrat starejši ne pijejo, ker jih po pitju vode tišči na stranišče in zato se rajši pitju izognejo. Samo ukazovanje, da nekdo mora več piti je premalo, s starostniki se je potrebno pogovoriti.

Dejstvo pa je, da osebi lahko pomagamo le, če želi sodelovati. Če tega ne želi, imamo sila velik problem.

Ali lahko negativne misli in čustva vplivajo na razvoj ene od demenc?

Mentalna higiena je orodje za ohranjanje in krepitev možganov. Gre predvsem za čustveno pogojena stanja, ki jih sproži okolje in socialno vzdušje bližnjih, ki skrbijo ali zanemarjajo starostnike. Čustvene preobremenitve so poglavje zase, zato se jih težko lotimo z metodologijo, ki jo opisuje Dr. Bredesen (knjiga Adijo, Alzheimer).

Tradicionalna kitajska medicina zelo podrobno opisuje stresne vplive čustev in njihov neugodni vpliv na pretok vitalne energije in telesnih tekočin. Žalost preobremeni pljuča, radost srce, strah in prestrašenost ledvice, jeza jetra, zaskrbljenost in prekomerno premišljevanje vranico in trebušno slinavko.

Med vsemi omenjenimi organi so pri procesiranju ali predelovanju čustvenega življenja jetra v ospredju. Pri tem se ne sklicujem na čustveno inteligenco in mentalno zrelost, temveč zgolj na škodo, ki lahko nastane zaradi nenadzorovanih ali slabo nadzorovanih čustev.

Redni počitek in mentalna higiena, predvsem pa zmernost, sta vsekakor osrednji varovalki pred umskim pešanjem in vnetnimi spremembami, ki ga povzročajo.

Kje lahko zainteresirani preberejo več o vašem delu in kako lahko navežejo stik z vami?

Več o meni si lahko zainteresirani preberejo na spletni strani.

Portretna fotografija: Anja Papuga

Avatar
Avtor : eDemenca