Prvi korak je zagotovo obisk osebnega zdravnika, kateri vam bo omogočil testiranje za demenco. Zaznane spremembe pri osebi, lahko kažejo tudi na druge bolezni, ki so podobne demenci (infekcije, tumorji, hematomi) zato je pomembno, da se glede sprememb posvetujete z zdravnikom. Za demenco še vedno ni zdravila, so pa na voljo različna zdravila za upočasnitev napredovanja bolezni, ki so še posebaj učinkovita v zgodnjih fazah demence.

OBISK PRI ZDRAVNIKU

V kolikor pri sebi ali svojcu opazite spremembe, nenavadno vedenje in moteče znake demence, se naročite na obisk pri zdravniku. To je prvi korak k diagnozi in pomoči. Pomembno je, da se prepozna in pojasni nenavadne simptome. Zgodnja in točna diagnoza pa je tudi začetek pravilnega ravnanja v primeru, ko ima oseba demenco. Svojci bodo bolje razumeli, kaj se dogaja in lažje pomagali osebi pri nadaljnem poteku bolezni. V kolikor je demenca v začetnih fazah, bo zdravnik osebi predpisal zdravljenje, ki lahko potek demence upočasni. Vsaka oseba z demenco ima pravico, da izve svojo diagnozo.

Osebni zdravnik lahko osebo napoti k specialistu:

PSIHIATER ZA STAROSTNIKE (javni zavodi)

Psihiatrična klinika Ljubljana, Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje- G2 – oddelek za zdravljenje vedenjskih in psihičnih sprememb

Psihiatrična bolnišnica Begunje, Begunje na Gorenjskem 55 4275 Begunje na Gorenjskem –Psihiatrična bolnišnica

Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija – Gerentopsihiatrični oddelek

Psihiatrična bolnišnica Ormož, Ptujska cesta 33, 2270 Ormož –Psihogeriatrična-nevrološka ambulanta

Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik –Psihiatrična bolnišnica

NEVROLOG (javni zavodi)

UKC Ljubljana, Nevrološka klinika, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana – Klinični oddelek za bolezni živčevja

UKC Maribor, Oddelek za nevrološke bolezni, Ob železnici 30, 2000 Maribor – Oddelek za nevrološke bolezni.

PREIZKUS SPOZNAVNIH (UMSKIH) SPOSOBNOSTI

Specialist lahko uporabi, za testiranje za demenco, preprost spominski preizkus KPSS -Slovenska priredba MMSE (Mini Mental State Examination), ki se ga v Sloveniji uporablja že od leta 1984. Načeloma preizkus spomina traja 10 min, uporablja se ga predvsem zaradi njegove enostavnosti. Vprašanja se nanašajo na splošne podatke: datum, kraj, katerega leta smo, kje se trenutno oseba nahaja ter izkustveni del, kjer zdravnik osebi naroči: da ponovi stavek, ugotovi predmet, reši osnovno računanje, nariše uro.

KPSS – Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti

Sestava KPSS-ja obsega 30 vprašanj.

1.ORIENTACIJA (ocenjuje se orientiranost v času in prostoru)

2.POMNENJE (besede zdravnik pove v razmaku ene sekunde, oseba jih ponovi)

3.POZORNOST IN RAČUNANJE (odštevanje po 7 ali od 100, in črkovanje besede NJIVA nazaj)

4.OBNAVLJANJE PO SPOMINU (tri besede, ki jih mora oseba ponovit)

5.POIMENOVANJE (zdravnik pokaže na svinčnik, uro  in vpraša: “Kaj je to?”)

6.PONOVITEV STAVKA (oseba dobesedno ponovi stavek)

7.IZVAJANJE TRISTOPENJSKEGA UKAZA (list papirja)

8.IZVAJANJE USTNEGA NAVODILA (oseba mora zapreti oči)

9.OBLIKOVANJE STAVKA (po lastni želji oseba napiše nekaj o vremenu)

10.PRERISOVANJE (risba lika, risbo ima oseba ves čas pred seboj)

Največje možno število točk je 30, vrednotenje:

-23 do 19 točk: lažji upad kognitivnih sposobnosti

-18 do 11 točk: zmeren upad kognitivnih sposobnosti

-10 in manj točk: hud upad kognitivnih sposobnosti.

TEST RISANJA URE

Test risanja ure je hiter in preprost test. Uporabite ga lahko pri osebi, kateri se je pojavil sum na demenco.

NAVODILA
Osebi damo list papirja, na katerem je že narisan krog ure. Razložimo, da krog predstavlja uro, ki ji manjkajo številke in kazalci. Naloga je, da vriše številke in kazalce, ki naj kažejo, da je ura deset čez enajst.

Čeprav se zdi test risanja ure preprost, zajema intelektualne in spominske sposobnosti. Z njim se ocenjuje slušno razumevanje, načrtovanje, vizualni spomin in rekonstrukcija v sliko, vizualno prostorska sposobnost, izvedba motoričnega programa, numerično znanje, abstraktno mišljenje, pozornost in izvršilne funkcije (načrtovanje, kontrola, izvedba).

V kolikor oseba ne nariše ure čisto pravilno, to še ne pomeni, da ima demenco. Temveč so potrebne nadaljne preiskave in obisk osebnega zdravnika.

PREISKAVE MOŽGANOV

– CT MOŽGANOV (računalniška tomografija)
Naprava pošilja skozi možgane različne rentgenske žarke. CT-slikanje traja le nekaj minut.

– MRI (slikanje z magnetno resonanco)
Skener z močnimi elektromagnetnimi valovi vzdraži jedra vodikovih atomov v tkivih telesa. Slikanje MRI traja približno pol ure.

– PET (pozitronska emisijska tomografija)
Za slikanje vbrizgajo v žilo osebe majhno količino radioaktivne snovi, ki se veže na ustrezne točke v možganih. Slikanje PET traja približno 20 minut.

– EEG (elektroencefalografija)
Na lasišče osebe pritrdijo majhne elektrode (20 elektrod) in spremljajo električno aktivnost možganov. EEG preiskava traja 1-2 uri.

LIKVORSKA DIAGNOSTIKA

Pregled cerebrospinalnega likvorja je ena od pomembnejših preiskovalnih metod v nevrologiji. Cerebrospinalni likvor je tekočina, ki polni možganske votline, ventrikle in obliva možgane in hrbtenjačo. Pomembno je, da je postal likvor izredno pomemben test za ugotavljanje demenc in drugih degenerativnih bolezni osrednjega živčevja. Saj se sestava likvorja spremeni pri nekaterih nevroloških boleznih. Z likvorjem lahko ugotovijo zvišano koncentracijo beljakovin tau in fosfo-tau ob znižani koncentraciji beljakovine amiloid beta. Opisane spremembe lahko odkrijejo že v najzgodnejšem obdobju demence, s čimer lahko napovedo simptome Alzheimerjeve bolezni.

Likvor odvzamejo z lumbalno punkcijo, ki je invaziven diagnostični postopek in jo opravi zdravnik, najpogosteje nevrolog. Zdravnik punkcijo opravi med tem, ko oseba leži ali pa sedi. Med trna ledvenih vretenc vstavi tanko iglo v hrbtenjačno vez. Cerebrospinalni likvor je bistra, brezbarvna tekočina. Običajno odvzamejo od 5 do 10 ml likvorja za namen preiskave.

 

 

Avatar
Avtor : eDemenca