Najpogostejša oblika demence tako v svetu kot v Sloveniji je Alzheimerjeva bolezen (ni del normalnega staranja). Izguba kratkoročnega spomina pa je najzgodnejši in najvidnejši znak Alzheimerjeve bolezni.
Opisane spremembe so običajno na začetku skoraj neopazne, vendar sčasoma postanejo tako hude, da vplivajo na vsakdanje življenje in samostojnost osebe.
Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki opisuje vsako stanje, za katero je značilno nenormalno ter izrazito zmanjšanje kognitivnih funkcij osebe (spomin, mišljenje, načrtovanje, osebnostne lastnosti, orientacija v času in prostoru, razumevanje, računanje, govorno izražanje, učenje in presoja). Nanaša se na več različnih bolezni, pri vseh pa so prizadeti možgani (deformirane živčne celice).
Zmanjšane možganske funkcije vplivajo tudi na sposobnost obvladovanja čustev, motivacijo, primerno družbeno vedenje in splošno družabnost osebe.
Za vas smo zbrali spoznanja in dejstva o Alzheimerjevi bolezni ter zapisali opozorilne znake, ki vam bodo pomagali pri zgodnjem odkrivanju demence.
Dejstva o Alzheimerjevi bolezni
- Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj predstavlja 60 – 80 % vseh primerov demenc.
- Je progresivna nevrodegenerativna bolezen, kar pomeni, da se sčasoma slabša (traja leta). Običajno se začne s slabšanjem kratkoročnega spomina in blažjimi kognitivnimi upadom ter napreduje v hudo motnjo, ki v celoti vpliva na vsakodnevno življenje posameznika.
- Zgodnji simptomi Alzheimerjeve bolezni pogosto vključujejo pešanje spomina, težave s komunikacijo, zmedenost, težave pri reševanju vsakdanjih problemov in odločanju, spremembe razpoloženja in osebnosti ter dezorientacijo.
- Starost je največji znani dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Čeprav se lahko pojavi tudi pri mlajših posameznikih, prizadene predvsem starejše odrasle, pri čemer se tveganje znatno poveča po 65. – 70. letu.
- Čeprav natančnega vzroka Alzheimerjeve bolezni še ni znanega, lahko nekateri genetski dejavniki povečajo tveganje za razvoj bolezni. Prisotnost različice gena APOE ε4 je povezana z večjim tveganjem za pozen pojav Alzheimerjeve bolezni. Vendar prisotnost gena ne zagotavlja razvoja bolezni in mnogi posamezniki brez gena še vedno razvijejo Alzheimerjevo bolezen.
- Za Alzheimerjevo bolezen je značilno kopičenje nenormalnih beljakovinskih usedlin v možganih, ki uničujejo možganske celice – v prvi vrsti tiste, ki so v centrih za spomin in vidno prostorsko orientacijo. Govorimo o abnormalnih beljakovinah, imenovanih amiloid in tau. Ti plaki motijo normalno delovanje možganskih celic in ovirajo komunikacijo med njimi. Znotraj možganskih celic zvita vlakna beljakovine tau vplivajo na to, da živčne celice odmrejo in se sesedejo vase, pri čemer nastanejo t. i. pentlje. Te spremembe vodijo do motenj komunikacije med možganskimi celicami, krčenje možganov in izgubo možganskega tkiva, kar povzroči nepravilno delovanje in se odraža v opaznih kognitivnih spremembah pri posamezniku.
- Diagnoza Alzheimerjeve bolezni se lahko postavi preko izbranega specialista, s kognitivnimi testi (KPSS), krvnimi preiskavami, slikanjem možganov (MRI, CT ali PET), ali pregledom likvorja.
- Trenutno ni zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen pozdravilo. Nekatera zdravila pa lahko začasno izboljšajo simptome in upočasnijo napredovanje bolezni.
- Alzheimerjeva bolezen močno vpliva ne samo na posameznike z diagnozo, ampak tudi na njihove svojce. Oskrba je fizično in čustveno zahtevna, saj osebe z Alzheimerjevo boleznijo potrebujejo podporo na vseh področjih življenja (v večini 24 ur dnevno).
- Najnovejše ocene kažejo, da je 47,5 milijarde dolarjev porabljenih za celovito zdravstveno oskrbo in 12,8 milijarde dolarjev za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni in z njo povezanih demenc.
- Čeprav ni zajamčenega načina za preprečevanje demence, lahko nekateri dejavniki življenjskega sloga posameznika zmanjšajo tveganje za njen nastanek. Ti vključujejo zdravo prehrano, redno telesno vadbo, kakovosten spanec, izogibanje kajenju in čezmernemu uživanju alkohola, izvajanje umske aktivnosti za boljši spomin, ohranjanje duševne in družabne aktivnosti ter obvladovanje bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in debelost.
Opozorilni znaki Alzheimerjeve bolezni
- Izguba kratkoročnega spomina, najzgodnejši in najvidnejši znak Alzheimerjeve bolezni. Oseba si težko zapomni nove informacije, nedavne dogodke, pogovore in organizira vsakdanje naloge. Oseba se lahko začne tudi ponavljati, spraševati ista vprašanja. S težavo sledi vrstnemu redu korakov, ki vodijo do zastavljenega cilja. Opazno postane tudi zalaganje predmetov in obtoževanje, da je izgubljen predmet nekdo vzel, ukradel ali pa namerno skril. Pozabljanje osebo moti pri samostojnem življenju, družabni vključenosti in vsakdanjih opravilih.
- Težave s komunikacijo, oseba težko najde prave besede, sledi pogovoru ali enakopravno sodeluje v dialogu z več udeleženci. Oseba ima lahko težave tudi pri pisanju in razumevanju zapisanega besedila.
- Kognitivne funkcije vključno z mišljenjem, reševanjem problemov, presojo, sklepanjem, načrtovanjem in organizacijo so pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo zelo omejene. Poslabša se tudi razumevanje vizualnih podob in prostorskih razmerij.
- Vedenje in razpoloženje pri osebi z Alzheimerjevo boleznijo niha, pojavijo se lahko vedenjske težave, agresija, hitra jeza, vznemirjenost, razdražljivost, nezadovoljstvo, depresija ali zaskrbljenost. Največkrat se oseba osebnostno spremeni in njeno vedenje postane drugačno kot pred boleznijo, kar zelo oteži negovanje v domačem okolju.
- Dezorientacija in zmedenost v času in prostoru postane opazna, oseba se izgubi na znanih krajih, pomeša tekoče datume in letne čase, morda ima tudi težave s prepoznavanjem ljudi, ki jih pozna že leta.
- Oseba z Alzheimerjevo boleznijo ima lahko tudi težave pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti (oblačenje, vzdrževanje higiene, prehranjevanje), gospodinjskih opravil, upravljanju financ (razumevanje denarja, plačevanje položnic). Pojavijo se lahko tudi težave z ravnotežjem in nestabilnimi gibi.
- Umik od hobijev in družabnih aktivnosti, ki jih je oseba pred boleznijo z veseljem opravljala. Največkrat oseba za opustitev hobijev in ostalih aktivnosti navaja utrujenost, bolezen ali splošno slabo počutje.
Alzheimerjeva bolezen se razvija počasi in zahrbtno, postopoma več let.
Danes razumemo posledice Alzheimerjeve bolezni, natančnih vzrokov, zakaj Alzheimerjeva bolezen nastane, pa še nimamo popolnoma pojasnjenih in raziskanih, zato, trenutno tudi ni zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen pozdravilo.
Pri vsaki osebi se bolezen kaže malo drugače, pa tudi vsak posameznik Alzheimerjevo bolezen doživlja na svoj način – tako oseba z demenco kot svojci. Kako hitro napreduje, je odvisno od osebe do osebe, na vsakogar namreč vpliva nekoliko drugače.
Pomembno je razumeti, da je Alzheimerjeva bolezen zapleteno stanje z vrsto simptomov in vzorcev napredovanja. Možgani so najbolj-zapleten in nepredvidljiv organ v človeškem telesu.
Nekatere osebe zelo hitro po diagnozi Alzheimerjeve bolezni potrebujejo veliko podpore in pomoči, spet drugi so lahko še leta neodvisni in samostojni.
Če pri sebi ali svojcu opazite spremembe, nenavadno vedenje in moteče znake demence, se naročite na obisk pri osebnem zdravniku. Saj lahko zgodnja diagnoza, podpora in ustrezna nega pomagajo pri obvladovanju motečih simptomov in izboljšajo kakovost življenja posameznika z Alzheimerjevo boleznijo in njihovih družin.
