Staranje prinaša številne spremembe na različnih področjih življenja. Prve težave s pozabljivostjo in spominom, pa se lahko pri starejših pojavljajo zaradi utrujenosti, stresa, obremenjenosti ali pa zamišljenosti. Običajna pozabljivost še ni prvi znak bolezni, vseeno pa moramo biti pozorni na spremembe, ki jih opazimo. Blag kognitivni upad naj bi imelo v populaciji starejših od 65. let med 10 in 20% oseb.

Starejšim pričnejo s starostjo upadati določene kognitivne sposobnosti; oseba se lahko osredotoči na manj podatkov istočasno (deljena pozornost), potrebuje več časa za priklic informacije in učenja novih informacij, upočasnjeno je odzivanje in govor, vendar sposobnost splošne inteligentnosti (pri normalnem staranju), očitneje upada šele po 80. letu starosti.

Spremembe in demenca

Nevrodegenerativne spremembe vsako osebo prizadenejo različno, toda, dokler posameznik lahko vsakodnevno funkcionira in spremembe ne vplivajo na njegovo razpoloženje, se tretira, da spremembe niso bolezenske narave. O demenci pogosto govorimo takrat, kadar simptomi trajajo več kot šest mesecev (skupaj) in se kažejo na vsaj treh različnih področjih funkcioniranja osebe.

Normalni starostni kognitivni upad se ključno razlikuje od kognitivnega upada pri demenci. Pri demenci pride do motnje v funkcioniraju večjega števila kognitivnih procesov, opazne so spremembe razpoloženja in čustvovanja, pojavijo se vedno večje težave pri reševanju vsakodnevnih problemov in samostojnosti osebe. Zgodnja diagnoza demenc je zelo pomembna pri uspešnem zdravljenju motečih znakov demence.

Kaj je blag kognitivni upad?

Blag kognitivni upad predstavlja vmesno stanje kognitivnega funkcioniranja osebe – med starostnimi spremembami, značilnimi za normalno staranje – in eno od demenc.

Je diagnoza, ki jo postavijo, kadar pri posamezniku zaznanih sprememb, ne morejo opredeliti kot del normalnega staranja, niti ne ene od demenc. O spremembah osebnemu zdravniku poroča posameznik sam ali pa njegovi svojci. Osebni zdravnik, kognitivni upad preveri z ustreznimi testi. Rezultati testov se največkrat slabšajo z vsakim novim testiranjem kognitivnega upada (glede na časovni razmak testiranja – približno pol leta).

Pri blagem kognitivnem upadu je posameznik še vedno samostojen in lahko izvaja vsakodnevne aktivnosti, postaja pa predvsem opazno pozabljiv.

Različni tipi blage kognitivne motnje :

Kognitivna motnja amnestičnega tipa: največ težav s spominom.
Kognitivna motnja neamnestičnega tipa: največ težav s pozornostjo, komunikacijo, govorom.

Blaga kognitivna motnja predstavlja povečano tveganje za nastanek demence. Oseba z blago kognitivno motnjo amnestičnega tipa ima večjo verjetnost za razvoj Alzheimerjeve bolezni, neamnestičnega tipa pa večje tveganje za druge demence – na primer frontotemporalna demenca.

Za testiranje kognitivnega upada se najpogosteje uporablja KPSS – Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (presejalni test za ugotavljanje kognitivnega upada pri demenci). Vendar zaradi njegove premajhne občutljivosti odkrivanja začetnih kognitivni upadov, zdravniki rajši uporabljajo MoCA test. MoCA oziroma Lestvica spoznavnih sposobnosti naj bi upad pokazala v kar 90% primerov. Presejalni testi niso namenjeni postavljanju diagnoze, ampak razmejitvi testiranih oseb med tiste, pri katerih je upad kognitivne motnje prisoten in pri katerih upada ni.

Vsa čutila, ki jih oseba uporablja vodijo do različnih predelov možganov, odgovornih za spomin. Gib, beseda, fotografija, vonj in glas, stimulira različne predele možganov s čimer krepimo in spodbujamo višje mentalne funkcije. Bolj intenzivno in redno, ko neko aktivnost izvajamo, bolj krepimo in ohranjamo sposobnosti, ki nam služijo v vsakodnevnem življenju.

Življenjski stil, ki vključuje zdravo prehrano, športno aktivnost, socialno aktivno življenje, kvalitetno spanje, izogibanje stresu in redne miselne aktivnosti, predstavlja varovalni dejavnik kognitivnega upada. Bolj kot možgane treniramo, močnejši postajajo. Demence ne moremo preprečiti, lahko pa vplivamo na nekatere dejavnike tveganja in doživimo lepo pozno starost.

Avatar
Avtor : eDemenca