ČLANKI

Leta 1913 je Frederic H. Lewy opisal kopičenje nenormalnih beljakovin v možganih oseb, ki jih je prizadela Parkinsonova bolezen. Demenca z Lewyjevimi telesci se še danes imenuje po njem. Je tretji najpogostejši vzrok demence po Alzheimerjevi bolezni in vaskularni demenci. Pogosteje prizadene moške kot ženske, povprečna starost ob nastanku simptomov in znakov je 75 let. Vzrok …

Drugi najpogostejši vzrok demence za Alzheimerjevo boleznijo je Vaskularna demenca, včasih znana kot multiinfarktna demenca. Ta oblika demence je lahko samostojna demenca ali pa jo ima oseba v kombinaciji z Alzheimerjevo boleznijo (mešana demenca). Nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali prekinjenega dovoda krvi v možgane oziroma del možganov. Kri namreč možgane oskrbuje s kisikom in glukozo. …

Ne slišimo prav pogosto izraza frontotemporalna demenca, pa vendar ima 1 človek od 50-ih oseb to obliko demence. Frontotemporalna demenca vpliva na osebnost človeka in njegovo vedenje, govor, navade in gibanje. Torej osebo opehari osnovnih sposobnosti, spremeni odnose v družini in zahteva veliko odgovornost družinskih članov pri skrbi za ljubljeno osebo. Frontotemporalne motnje so posledica …

Na kakšen način osebe z Alzheimerjevo boleznijo izgubljajo spomin in kako v komunikaciji z njimi preusmeriti pozornost? Alzheimerjeva bolezen je oblika demence, ki prizadene največ populacije, od 60-80% vseh oseb z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Eden izmed prvih delov možganov, ki so prizadeti, je hipokampus. Hipokampus in z njim povezane strukture so odgovorni za oblikovanje …

Večkrat se svojci oseb z demenco sprašujejo: “Kakšna je aktivna skrb za osebo z demenco v domačem okolju?”. Osredotočili smo se na glavne (osnovne) točke skrbi, ki lahko osebi omogočijo bolj aktivno in kvalitetno življenje v domačem okolju. 1.Dnevni red Aktivnosti naj bodo vodene in usmerjene, oblikovane v rutino (vedno v enakem zaporedju). Dnevni red …

Demenca je kronično napredujoča bolezen, ki napreduje več let in je skupek simptomov in znakov. Pri demenci je značilen upad in izguba višjih kognitivnih sposobnosti ter spretnosti, kot so npr.: izguba sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, izguba orientacije v prostoru in času, pojavi se tudi upad računskih in učnih sposobnosti, nerazumevanje socialnih odnosov, opazimo …

Dom ima dnevni ritem, ki se razdeli na tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večerja). Čas med obroki zapolnijo različne dejavnosti (terapije, telovadbe, ročne dejavnosti, delavnice), veliko domov uvaja tudi skupine za samopomoč, bralne krožke, mesečno praznovanje rojstnih dni, verski obredi ob praznikih… Največkrat se starejša oseba oz. njegovi svojci odločijo za dom starejših občanov …

Vaskularna demenca se razvije pri bolnikih z možgansko žilnimi boleznimi oziroma po številnih zaporednih kapeh, ki so nastale zaradi slabega dotoka krvi v možgane. Najpogosteje se pojavlja po 60 letu starosti in se pogosto opazi kot nenaden upad miselnih sposobnosti. Večkrat je pri osebi diagnosticirana kombinacija Alzheimerjeve bolezni in vaskularne demence. Izrednega pomena je, da …

Prvi korak je zagotovo obisk osebnega zdravnika, kateri vam bo omogočil testiranje za demenco. Zaznane spremembe pri osebi, lahko kažejo tudi na druge bolezni, ki so podobne demenci (infekcije, tumorji, hematomi) zato je pomembno, da se glede sprememb posvetujete z zdravnikom. Za demenco še vedno ni zdravila, so pa na voljo različna zdravila za upočasnitev …

Uspešna komunikacija z osebo z demenco je sestavljena iz prepleta besednega in nebesednega sporazumevanja ter telesnega dotika. Ob vzpostavljanju stika z osebo z demenco, je najboljše, da se osebi približamo s strani ali pa od spredaj. Osebo poimenujmo po imenu, vzpostavimo stik z očmi, osebe se lahko dotaknemo, jo pobožamo. Govorimo prijazno in mirno, ne …