Demenca je zapletena bolezen možganov, ki je sestavljena iz več različnih simptomov. Študije kažejo, da je kronični stres lahko eden od dejavnikov, ki je povezan z razvojem in poslabševanjem demence pri posamezniku.
Kaj že vemo o povezavi med kroničnim stresom in demenco?
Stres je biološki in psihološki odziv na zaznano grožnjo, zahtevo ali dejanje. Način, kako se telo pripravi na spopadanje z zahtevno situacijo, pa naj gre za fizično ali čustveno grožnjo.
Ko se znajdemo v stresni situaciji, naše telo sprošča stresne hormone, kot sta kortizol in adrenalin, ki sprožita odziv “boj ali beg”. Ta odziv lahko povzroči fizične spremembe v telesu, kot so povišan srčni utrip, hitro dihanje in povišan krvni tlak.
Medtem ko je lahko stres v majhnih odmerkih koristen, ima kronični stres dokazane negativne učinke na fizično in duševno zdravje človeka.
Zakaj bi bil stres lahko povezan z demenco?
Nekateri pogosti znaki kroničnega stresa vključujejo utrujenost, glavobole, mišično napetost, anksioznost in depresijo. Stres lahko povzroči tudi nespečnost, nejevoljnost, obremeni imunski sistem, obudi negativno razmišljanje in vzkipljivo vedenje.
Poleg tega oseba v stresu hitro podleže nezdravemu prehranjevanju – hitro pripravljenim nezdravim obrokom, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje posameznika.
Zaradi stresa lahko oseba postane pasivna in malodušna do gibanja in športne aktivnosti. Ljudje, ki so v stresu, se večkrat odmikajo od družbe in družabnega življenja, kar vodi v osamljenost in depresijo.
Zaskrbljajoče je tudi dejstvo, da kronični stres povzroči sproščanje stresnih hormonov, kot je kortizol, ki lahko poškoduje hipokampus, predel možganov, ki je ključnega pomena za spomin in učenje. Te vrste poškodbe lahko prispevajo h kognitivnim motnjam in razvoju demence.
Pomembno je, da oseba pri sebi prepozna stres, razišče vzroke stresa in sprejme načrt, kako izboljšati svoje življenje.
Obvladovanje stresa in ohranjanje zdravega načina življenja je bistveno, da oseba ohrani dober imunski sistem in se zaščiti pred starostnim kognitivnim upadom ter depresijo.
Meditacija, joga, petje, poslušanje glasbe, štrikanje, barvanje pobarvank, ples, branje knjig, sproščeno druženje z ljudmi, ki jih imate radi, so samo nekatere od tehnik, s katerimi lahko obvladujete stres v svojem življenju.
Kaj so pokazale svetovne raziskave?
Študija, objavljena v reviji Neurology, je pokazala, da so imeli posamezniki, ki so v srednjih letih doživeli visoko stopnjo stresa, 50 % večje tveganje za razvoj demence pozneje v življenju, v primerjavi s tistimi, ki so doživeli nizko stopnjo stresa.
Študija, objavljena v Journal of Alzheimer’s Disease, je pokazala, da je kronični stres pri miših povzročil povečano proizvodnjo beta-amiloida beljakovine, ki je povezana z Alzheimerjevo boleznijo.
Študija, objavljena v reviji Alzheimer’s & Dementia, je pokazala, da imajo posamezniki, ki so doživeli kronični stres, manjši hipokampus, področje možganov, ki je kritično za spomin in učenje, v primerjavi s tistimi, ki v življenju niso doživeli kroničnega stresa.
Študija, financirana s strani Alzheimers’s Society, je preučevala ali ima dolgotrajen stres vlogo pri razvoju Alzheimerjeve bolezni. Predstavljeni podatki kažejo, da kronični stres igra vlogo pri razvoju in napredku demence. Kar pa ne pomeni, da je ravno stres tisti, ki je povzročil demenco. Študija pa je pokazala, da dolgotrajen stres zagotovo povzroči številne zdravstvene težave.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Brain, je pokazala, da psihološki stres v odraslih letih lahko povzroči razvoj demence pozneje v življenju (zlasti Alzheimerjeve bolezni). Švedska raziskava temelji na veliki populaciji žensk, ki so jim sledili skupno 35 let. Med udeleženkami raziskave se je pri kar 161 ženskah razvila Alzheimerjeva bolezen.
Za jasno razumevanje povezave med kroničnim stresom in razvojem demence bo potrebnih še več raziskav. Vendar pa so študije že sedaj prepričane v pomembnost obvladovanja stresa, še preden postane del vsakdana v življenju posameznika. Pri skrbi za zdravje možganov in zaščiti pred kognitivnim upadom moramo vzdrževati zdrav način življenja (prehrana, gibanje, spanje, družabnost, hobiji).
Ste pod stresom?
Barvajte!
Spominobarvanka je prva pobarvanke na slovenskem tržišču, ki je ustvarjena izključno za starejše.
Tematika ilustracij Spominobarvanke temelji na slovenskih običajih, šegah in navadah vsakdanjega človeka, s čimer stremi k ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. S Spominobarvanko se lahko ob pomirjajočem barvanju hitro zatopite v prijeten pogovor o preteklosti, s staršem, babico, dedkom ali prijateljem.
V trenutku, ko oseba prime za barvico in z njo drsi po papirju, se njen um osredotoča na ilustracijo, misli se umirijo, vznemirjenost popusti, izginejo negativne misli in tesnoba. Oseba se pomiri, telo pa sprosti.
Spominobarvanko naročite TUKAJ.
