Zaradi staranja družbe se povečuje število oseb z demenco. Po napovedih naj bi se do leta 2030 število podvojilo, do leta 2050 potrojilo in na svetovni ravni doseglo 131 milijonov oseb z demenco. Organizirana oblika pomoči na domu je ena od možnosti, ki vam lahko olajša skrb za starejšo osebo, osebo z demenco. 

Osebe z demenco potrebujejo vsakodnevno oskrbo, pomoč in pozornost. Bolezen osebi postopoma jemlje samostojnost in sposobnost odločanja o sebi. Demenca spreminja odnose v družini, prinaša obremenitve, nemoč in številne dileme, ki vplivajo na vsakodnevno življenje svojcev oseb z demenco.

Amir Crnojević se pri delu in raziskovanju ukvarja s skupnostnim socialnim delom, socialnim delom s starimi ljudmi in osebami z demenco ter z dolgotrajno oskrbo. V okviru Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana preučuje in razvija organizirane oblike pomoči za starejše s poudarkom na vključevanju organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja.

 

Lahko poveste več o Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana, kakšne storitve nudite svojim uporabnikom?

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana je javni socialnovarstveni zavod, ki ga je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana za izvajanje socialnovarstvene storitve socialne oskrbe. Zavod se je razvijal in tako postal največji javni socialnovarstveni zavod na tem področju v Sloveniji. Dejstvo je, da ljudje potrebujemo več kot zgolj pomoč pri osebni higieni, pri hranjenju, preoblačenju, gospodinjskih delih, zato poleg pomoči na domu izvajamo še socialni servis, v okviru katerega nudimo frizerske storitve, pedikuro, varstvo, generalno čiščenje stanovanja.

Ljudje smo socialna bitja, zato smo leta 2014 v okviru programa organiziranega prostovoljstva pričeli izvajati organizirano prostovoljstvo v obliki individualnega družabništva na domu uporabnikov. V okviru programa medgeneracijskega sodelovanja organiziramo različne dogodke, tečaje, skupine za samopomoč… V program se redno vključujejo tudi otroci in mladostniki. Veliko pozornosti namenjamo tudi projektom, pri večini smo vodilni partner.

Trenutno izvajamo projekt CrossCare, v okviru katerega nudimo brezplačne zdravstvene storitve: delovno terapijo, fizioterapijo, zdravstveno nego in dietetiko na domu uporabnikov. V projektu CrossCare izvajamo integriran pristop, integracijo zdravstvenih in socialnih storitev na domu. Projekt izvajamo na območjih zunaj urbanih središč. Poleg slovenskih projektnih partnerjev, so naši partnerji tudi iz Republike Hrvaške. Projektni partnerji storitve izvajajo vsak na svojem območju. Posebnost projekta je tudi izmenjava in prenos dobrih praks med projektnimi partnerji. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa Interreg SL-HR.

Kdo je lahko uporabnik vaših storitev, kakšne so omejitve?

Uporabnik naših storitev so lahko meščani in meščanke Mestne občine Ljubljana, ki se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Poleg prebivališča morajo imeti zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju.

Kako, kje lahko oseba (svojec/družinski negovalec) zaprosi za vaše storitve?

Storitev se prične na pobudo upravičenca oziroma njegovega zakonitega zastopnika. Vlogo se lahko odda ustno – po telefonu, ali preko spletnega obrazca, ki se nahaja na spletni strani Zavoda.

Kdaj je pravi čas, da svojec zaprosi za vašo pomoč? Kako se izogniti psihični in telesni preobremenitvi pri skrbi za osebo z demenco?

Težko je enoznačno odgovoriti kdaj je pravi čas. Gre za osebni občutek potrebe po podpori in pomoči, ki ga ljudje različno doživljamo in se v zvezi s tem različno odzivamo. Nekateri pomoč poiščejo takoj, ko izvejo za diagnozo, drugi odlašajo, tretji pa podpore ne želijo in jo zavračajo. Večkrat osebni zdravniki in patronažne sestre spodbudijo svojce, da uredijo pomoč na domu. Pogosto se svojci oseb z demenco obrnejo na nas, ko so že izčrpani in ne vidijo več izhoda.

Kakšna je razlika med oskrbo na domu in socialnim servisom?

Socialna oskrba na domu je socialnovarstvena storitev, ki je organizirana v okviru javne službe, to pomeni, da lokalne skupnosti zagotavljajo mrežo javne službe za pomoč na domu na svojem območju. Zakon določa, da morajo stroške storitve subvencionirati v najmanj 50% deležu. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Socialni servis je socialnovarstvena storitev, ki ni organizirana v okviru javne službe. Praviloma lokalne skupnosti ne prispevajo subvencije k stroškom storitve. Obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč in v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.

Razvijate mrežo organiziranega prostovoljstva. Kdo so prostovoljci in kaj vse počnejo?

V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana od leta 2014 dalje izvajamo program organiziranega prostovoljstva. Naši prostovoljci so si med seboj zelo različni. Najmlajša prostovoljka šteje 7 let, najstarejša prostovoljka pa 85 let. Delujejo na štirih področjih: družabništvo z uporabniki, organizacija in vodenje različnih aktivnosti, sodelovanje v projektih in promocija prostovoljskega dela v skupnosti.

Prostovoljci uporabnikom omogočajo aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa v obliki družabništva na njihovem domu. Obiski prostovoljca potekajo enkrat do dvakrat tedensko po dve uri. Uporabnikom nudijo pomoč pri drobnih opravilih (pomoč pri pisanju in branju, urejanje raznih zbirk, oddaja pošte, telefoniranje, ipd.), spremljanje (sprehodi, obisk različnih dogodkov, ipd.) in uporabnike spodbujajo pri dnevnih aktivnostih. Večkrat je dovolj že prisotnost prostovoljca in pogovor, branje, reševanje križank ali igranje družabnih iger, saj je osamljenih in socialno izključenih starostnikov vedno več. To še zlasti velja za urbana območja.

Posebno pozornost namenjate tudi prostovoljcem, ki so usposobljeni predvsem za delo z osebami z demenco. Kako potekajo njihova srečanja?

Ljudje z demenco želijo ostati aktivni in polnopravni člani družbe. Pomembno je njihovo socialno vključevanje: stiki z drugimi, spodbujanje k aktivnostim ter vključevanje v družbo. V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana posebno pozornost namenjamo razvijanju prostovoljskega dela z ljudmi z demenco. Prostovoljci oseb z demenco prevzemajo težko in zelo odgovorno nalogo. Srečujejo se s številnimi preobrazbami, ki jih prinese demenca. Potem so tu še svojci, ki so največkrat psihično in fizično preobremenjeni. Prostovoljec postane pomemben del družine osebe z demenco, saj njegov prihod ne vpliva samo na osebo z demenco, temveč razbremenilno deluje tudi na svojca, ki lahko tisti čas, ko je prostovoljec na obisku, nameni sebi.

Kako pomembno se vam zdi medgeneracijsko sodelovanje?

Medgeneracijsko sodelovanje je stoletja veljalo za nekaj samo po sebi umevnega. Posameznik se je z njim srečeval pretežno znotraj družine, starejši so prenašali svoje modrosti in izkušnje na mlajše. Na ta način so se znotraj družine med različnimi generacijami neformalno in priložnostno prenašala znanja, veščine, kompetence, norme in vrednote. Medsebojna pomoč je bila del življenja.

Danes se situacija spreminja. Sodelovanje med generacijami, ki ne poteka več spontano in le znotraj družine, potrebuje spodbude in prenos v širše socialno okolje, zato v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana v okviru programa medgeneracijskega sodelovanja organiziramo številne dogodke in manjše projekte, namenjene povezovanju generacij. Na novo se učimo sodelovanja, strpnosti, sožitja, medsebojne pomoči in podpore.

Zavod za oskrbo na domu Ljubljana izvaja tudi izredno zanimiv medgeneracijski projekt: Urbano vrtičkanje z babico in dedkom. Kdo je lahko urbani vrtičkar?

Medgeneracijski projekt Urbano vrtičkanje z babico in dedkom je avtorski projekt, ki je nastal kot odgovor na današnje razmere v družbi. Zaradi odtujenosti generacij smo prikrajšani do marsičesa, zlasti pa do prenosa znanj in veščin, ki so jih z leti pridobili starejši ljudje. Vrtičkarstvo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo in ima več funkcij: socialno, ekonomsko, psihološko, ekološko, zdravstveno, izobraževalno/vzgojno in rekreacijsko. Vse več mladih, zlasti v urbanih območjih, se odloča za najem mestnih vrtičkov. Problem nastane, ker nimajo dovolj znanja, zato nad vrtičkanjem hitro obupajo. Na drugi strani imamo starejše generacije, ki to področje obvladajo. Imajo bogato znanje, izkušnje, a jim zdravstveno stanje ali kaj drugega ne dopušča, da bi imeli svoj kos zemlje.

S projektom smo tako preko vrtičkarstva povezali več generacij, ki na skupnostnem vrtu obdelujejo vrt, kot so ga nekoč naše babice in dedki. V času sezone, ko je obilje pridelkov, se učimo tudi priprave zdravih jedi, pripravo ozimnice, čajev… V projektu aktivno sodeluje še Mestna zveza upokojencev s programom Dnevni centri aktivnosti za starejše, vanj pa se vključujejo še lokalne šole. Projekt podpira Mestna občina Ljubljana.

Kako lahko s pomočjo Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, svojci, družinski negovalci, najdejo ravnotežje med zaposlitvijo in skrbjo za osebo z demenco?

Storitev socialne oskrbe je organizirana vse dni v tednu med 6.00 in 22.00 uro, največ do 20 ur na teden za posameznega uporabnika. Zavedamo se, da bi nekateri ljudje, zlasti osebe z demenco potrebovali več ur pomoči na domu. Za svojce oseb z demenco je priporočljivo, da se vključijo v eno izmed podpornih skupin v lokalni skupnosti, npr. skupino za samopomoč za svojce oseb z demenco, ki združuje ljudi s podobnimi izkušnjami, z namenom podpore in učenja življenja z demenco v družini.

Imate organizirano skupino za samopomoč svojcem oseb z demenco. Kaj je namen skupine?

Že peto leto na Zavodu poteka skupina za samopomoč za svojce oseb z demenco, kjer v varnem okolju in ob podpori voditeljice skupine, enkrat mesečno izmenjujejo mnenja, delijo izkušnje in pridobivajo nova znanja o demenci. Sočasno, v sosednjem prostoru, poteka delavnica Biblioterapija z osebami z demenco, ki jo vodiva skupaj z delovno terapevtko.

Kaj svetujete svojcem, ko se srečajo z izgorelostjo in preobremenitvijo?

Svojce oskrba osebe z demenco fizično in psihično obremeni. Znajdejo se v neznani situaciji. Svojci potrebujejo veliko razumevanja, zato je naloga strokovnih delavcev, da svojce krepimo, podpremo in opremimo z znanjem o demenci. Zato organiziramo predavanja in delavnice za svojce in za ljudi z demenco. Spodbujamo jih tudi, da se vključujejo v skupine za samopomoč. Čeprav je bolezen huda preizkušnja za celo družino, je pomembno, da jih ne zlomi, ampak še bolj utrdi njihove medsebojne vezi.

Kakšna so opažanja Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana pri delu z osebami z demenco? Kaj osebe z demenco najbolj potrebujejo?

Ker dolgotrajna oskrba sistemsko še ni urejena, na številne potrebe ljudi v skupnosti odgovarjamo s projekti. Lani smo v sodelovanju s Spominčico izvedli in zaključili projekt Za demenci prijazno skupnost. V okviru tega smo izvedli strokovna predavanja in usposabljanje za strokovne delavce, strokovne sodelavce, prostovoljce, neformalne oskrbovalce in drugo zainteresirano javnost. Odprli smo Demenci prijazno točko.

Z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani smo izvedli projekt Sobivanje z demenco. Študenti delovne terapije so z uporabniki izvajali storitve delovne terapije na domu ter svetovanje o prilagoditvah domačega okolja. Trenutno izvajamo projekt integriranega pristopa pri oskrbi starejših ljudi na domu CrossCare. Osebe z demenco in njihove družine potrebujejo zdravstvene in socialnovarstvene storitve, ki so prilagojene njihovim potrebam. Potrebujejo socialne stike in ustrezno podporno okolje.

Kako pomembna je skupnost, ki se zaveda prisotnosti demence in sprejema osebe z demenco?

Demenci prijazna skupnost je za celotno skupnost ključnega pomena. Pomeni razvito podporno okolje, dostopnost do zdravljenja in oblik pomoči v skupnosti, povezovanje različnih organizacij z namenom večje prepoznavnosti demence, večjega ozaveščanja in s tem večjih možnosti za zgodnjo diagnozo bolezni.

Kakšne so izkušnje Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana pri dolgotrajni oskrbi na domu uporabnika? Ali so potrebe po takšni oskrbi velike?

Področje dolgotrajne oskrbe še ni ustrezno sistemsko urejeno. Na zakon čakamo že skoraj dve desetletji in resnično upamo, da bo v bližnji prihodnosti sprejet. Demografski trendi niso obetavni. Potreb po pomoči na domu pa je vsak dan več.

Kje lahko zainteresirani pridobijo več informacij o delovanju, programih Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana?

Zainteresirani lahko več informacij pridobijo na spletni strani Zavoda, v času uradnih ur pa tudi osebno ali po telefonu. Imamo tudi uradno facebook stran, tekom leta pa nas lahko obiščete na eni izmed številnih predstavitev Zavoda. Vse zainteresirane posameznike informiramo o naši dejavnosti in delimo zloženke raznim organizacijam v Ljubljani (npr. Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana, IRS – Soča, Centrom za socialno delo, Zdravstvenemu domu Ljubljana, Mestni knjižnici Ljubljana, četrtnim skupnostim; objavljamo prispevke v tiskanih medijih …).

 

Avtor fotografij: arhiv ZOD.

Avtor : Petra eDemenca