Demenca je kompleksna bolezen, katere tveganje za nastanek je odvisno od genetskih in okolijskih dejavnikov. Med dejavniki tveganja pa je tudi socialna izolacija. Število oseb z demenco strmo narašča, po nekaterih ocenah naj bi se njihovo število do leta 2050 celo potrojilo. Tako je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila demenco za prioriteto javnega zdravstva 21. stoletja.
Dejavniki tveganja za razvoj demence
Zaradi naraščajočega števila oseb z demenco in zato, ker zdravil za demenco ni, je zelo pomembno ozaveščanje glede dejavnikov tveganja za razvoj demence in preventivo delovanje že od zgodnjega življenjskega obdobja. S tem lahko zmanjšamo možnost za razvoj demence oziroma premaknemo njen nastanek v pozno življenjsko obdobje.
Najnovejša študija, je pokazala, da obstaja 12 dejavnikov tveganja za razvoj demence. Na te dejavnike tveganja lahko bolj ali manj vplivamo in s tem zmanjšamo možnost za razvoj demence tudi do 40 %. Med njimi je tudi socialna izolacija, ki je bila prepoznana kot pomemben dejavnik tveganja za demenco.
Kaj je socialna izolacija?
Socialna izolacija se nanaša na stanje, ko je posameznik omejen v svojih socialnih stikih in interakcijah z drugimi ljudmi. To lahko pomeni, da ima posameznik:
- Manj socialnih stikov s prijatelji in družino.
- Ne sodeluje v družbenih dejavnostih.
- Se počuti osamljeno in izolirano od drugih.
Kako socialna izolacija vpliva na tveganje za demenco?
Študije navajajo socialno izolacijo kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj demence.
Obstaja več mehanizmov, ki lahko pojasnjujejo povezavo med socialno izolacijo in demenco:
Pomanjkanje kognitivne stimulacije: Socialna interakcija in sodelovanje v družbenih dejavnostih spodbujata možgansko aktivnost in ohranjata kognitivne funkcije. Pomanjkanje teh stimulacij lahko vodi do upada kognitivnih sposobnosti in poveča tveganje za demenco.
Stres in depresija: Socialna izolacija lahko povzroči kronični stres in depresijo, ki sta oba povezana s povečanim tveganjem za demenco. Stres in depresija negativno vplivata na možganske funkcije in lahko pospešita degenerativne procese.
Pomanjkanje socialne podpore: Socialna mreža nudi čustveno podporo in zaščito. Posamezniki, ki so socialno izolirani, nimajo te zaščite in so bolj dovzetni za stres, depresijo in druge psihološke težave, ki lahko povečajo tveganje za demenco.
Nezdrav življenjski slog: Socialna izolacija je pogosto povezana z nezdravim življenjskim slogom, kot so pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrava prehrana in kajenje. Vsi ti dejavniki lahko dodatno povečajo tveganje za demenco.
Kaj lahko storimo za zmanjšanje tveganja za demenco, povezano s socialno izolacijo?
Obstaja veliko načinov za zmanjšanje tveganja za demenco, povezano s socialno izolacijo:
Ohranjanje aktivnih socialnih stikov: Pomembno je, da se redno družimo s prijatelji in družino, sodelujemo v družbenih dejavnostih in se ukvarjamo s hobiji, ki nas povezujejo z drugimi ljudmi. Pogovori, druženje in socialne interakcije spodbujajo ohranjanje možganskih funkcij in krepijo kognitivno rezervo.
Pridružitev društvom in skupinam: Obstaja veliko društev in skupin, ki so namenjene ljudem z različnimi interesi. Pridružitev taki skupini je odličen način za spoznavanje novih ljudi, sklepanje prijateljstev in sodelovanje v aktivnostih, ki nas veselijo.
Volontiranje: Volontiranje je odličen način za pomoč drugim ljudem in hkrati za krepitev socialnih stikov. Obstaja veliko različnih možnosti za prostovoljno delo, tako da lahko najdemo nekaj, kar nas veseli in ustreza našim sposobnostim.
Uporaba tehnologije: Tehnologija nam lahko pomaga pri ohranjanju stikov s prijatelji in družino, ki so oddaljeni. Lahko se pogovarjamo po video klicih, si pošiljamo sporočila ali uporabljamo družbena omrežja.
Poiskati strokovno pomoč: Če se počutimo osamljeno ali izolirano, je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč. Psiholog ali psihoterapevt nam lahko pomaga pri soočanju s temi težavami in razvije strategije za krepitev socialnih stikov.
Zdrav življenjski slog in gibanje podaljšujeta čas aktivnosti in samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih posameznika. Starejši posamezniki, ki vzdržujejo aktivni življenjski slog, kažejo boljše kognitivne rezultate in manjše tveganje za demenco v primerjavi s tistimi, ki so manj aktivni.
Socialna izolacija je pomemben dejavnik tveganja za demenco, vendar jo lahko zmanjšamo z aktivnim sodelovanjem v družbenem življenju. V skladu s tem je pomembno, da se posamezniki zavedajo pomena socialnih stikov in aktivno delujejo proti socialni izključenosti, da bi ohranili svoje možganske funkcije in zmanjšali tveganje za demenco.
eDemenca
