Spanje je izjemno zapleten proces v življenju vsakega posameznika, ki ga v večini zaradi hitrega tempa življenja jemljemo preveč preprosto (sodobni človek spi premalo) in spanju ne posveča večje pozornosti.
Spanje obnavlja številne možganske funkcije in možgani so odvisni od kvalitetnega spanja posameznika. Največjo korist od spanja ima spomin. Možgane spanje pripravi na ustvarjanje novih spominov, učenje in preprečevanje pozabljanja. Med spanjem možgani gradijo povezave med vsemi informacijami, ki so jih prejeli skozi dan in tistimi, ki že obstajajo.
Pomanjkanje spanja
Če je spanja premalo se to pozna na pozornosti in zbranosti osebe, oseba pa je lahko tudi bolj počasna, neodzivna. Največkrat se sama oseba tega ne zaveda in se navadi na svoje poslabšano delovanje, nižjo raven energije in počasnejšo odzivnost. Izčrpanost postane za osebo nekaj običajnega. V večini se osebe ne zavedajo, da stalno pomanjkanje spanja oslabi telesne in umske sposobnosti posameznika, kar začne povzročati različne zdravstvene težave.
Pomanjkanje spanja pa lahko vpliva tudi na človekova čustva. Oseba zaradi neprespanosti postane razdražljiva, jezna, celo agresivna.
Spanje in Alzheimerjeva bolezen
Za Alzheimerjevo boleznijo danes zboli vsaka peta oseba, starejša od 65 let (na svetovni ravni).
Zanimivo je dejstvo, da se motnje spanja začnejo pojavljati kot eden od prvih znakov Alzheimerjeve bolezni, saj se pojavljajo že nekaj let preden oseba dobi diagnozo. Motnje spanja v starosti lahko obravnavamo kot enega od prvih opozorilnih znakov Alzheimerjeve bolezni. Motnje se kažejo kot plitek spanec, skrajša se čas nočnega spanja na račun dnevnega in popoldanskega spanja, spanje je razdeljeno na več kosov preko dneva in ni več v enem večurnem kosu, skrajša pa se tudi pomembna REM-faza spanja.
Spanje starejših je zaradi razdrobljenosti spanja (spanje po delih) manj učinkovito. Če smo v postelji osem ur in vseh osem ur prespimo v enem kosu je spalna učinkovitost 100%, če prespimo le štiri-tri ure v kosu, se spalna učinkovitost zmanjša na 50%.
Starejši večkrat ponoči hodijo na stranišče (razlog je oslabljen mehur) pri čemer bodite pozorni, da starostnika poučite o pravilnem nočnem vstajanju. Starostnik naj ne vstaja na hitro! Ampak iz sedečega položaja (malo počaka) in šele potem vstane. Na takšen način lahko preprečimo marsikateri padec zaradi hitrega vstajanja (omotica, pritisk).
Na nočni omarici naj ima oseba pripravljeno nočno lučko, ki naj bo na dosegu roke. Na poti do kopalnice oz. stranišča odstranite preproge in moteče predmete, ki bi lahko povzročile zdrs ali pa spotaknile osebo pri hoji. Priporočljivo je, če so na poti do kopalnice senzorne lučke, ki se samodejno vklopijo, ko zaznajo gibanje.
Vrata stranišča lahko označite z veliko sliko oziroma napisom, ki označuje kopalnico, da jo bo oseba lažje našla.
Motnje spanja pri osebi z demenco
Osebe z demenco imajo pogoste motnje spanja. Motnje so: nespečnost, težave pri uspavanju, pogosto zbujanje sredi noči, prezgoden ali pa prepozen odhod v posteljo, zamenjava dneva in noči, občutek utrujenosti ves čas budnosti.
Nasveti, ki lahko pomagajo in preprečijo motnje spanja pri osebi z demenco:
-Rutina spanja in zbujanja. Najbolj priporočljivo je, da ima oseba rutino spanja, ki je vsak dan ista.
Urnik spanja; zbudite in zaspite vsak dan ob istem času. Ljudje smo bitja navad in spremembe v vzorcu spanja ne vplivajo dobro na človeka. Daljše spanje ob koncu tedna ne more nadomestiti izgubljenega spanja tekom tedna.
-V večernih urah omejite vnos tekočine. Oseba z demenco naj kavo, pravi čaj, pije samo v jutranjih urah.
Starejši ponoči pogosteje hodijo na stranišče saj s starostjo mehur postaja oslabljen in oseba težje zadržuje urin skozi celo noč. Oseba z demenco naj se izogiba kofeinu, nikotinu, alkoholu in gaziranim pijačam pred spanjem.
-Spodbujajte dnevne aktivnosti, opravila, hobije in sprehode, da bo oseba skozi dan zaposlena.
Telesna vadba je odlična v starosti in krepi človeka. Vendar naj oseba ne vadi vsaj 2-3 ure pred spanjem.
-Postelja naj bo udobna, odeja pa dovolj debela, da osebe ponoči ne bo zeblo. Temperatura sobe naj bo prijetna, ne prevroča.
Pred spanjem prezračite spalnico, spalnica naj bo zatemnjena, če je le možno odstranite elektronske naprave (televizija, telefon).
-Večerni obroki hrane naj ne bodo obilni in težki.
Obilen obrok lahko pri starejši osebi povzroči zgago, ki bo motila njegovo spanje. Večerni prigrizki in obroki naj bodo lahki.
-Omejitev popoldanskega dremeža.
Omejite počivanje in dremež po 15.00 uri. V kolikor starejša oseba drema pozno popoldne, bo zvečer težko zaspala.
-Večerna kopel.
Pred spanjem osebo z demenco skopajte z vročo vodo ali pa pripravite vročo kopel. Po kopanju z vročo vodo bo osebi padla telesna temperatura, kar v telesu vzbudi občutek zaspanosti.
Naravni izdelki za umirjenost in boljše spanje
MelatoninaMed Fast melatonin
Melatonin hormon, ki mu pravimo tudi hormon spanja se proizvaja v človeških možganih, s staranjem pa se produkcija tega hormona žal manjša. Če spimo v zelo temnem prostoru se melatonina, proizvaja več, kot v svetlem prostoru (prižgana televizija, lučke, okna brez zaves, ulična svetila). Prične se izločati takoj, ko se začne temniti, največ pa se ga izloči med 2. in 4. uro zjutraj.
Melatonin kontrolira dnevni ritem hormonov, imunski sistem, spanje in miselne – kognitivne funkcije možganov, poleg naštetega pa je tudi pomemben antioksidant.
Vzemite 1 tableto približno 30 minut pred spanjem.
Nakup: MelatoninaMed Fast melatonin
Melisa brezalkoholne kapljice XXI
Meliso so že v preteklosti v ljudski medicini uporabljali za izboljšanje razpoloženja. Z njo so zdravili tudi rane in umirjali delovanje srca.
Koncentriran tekoči ekstrakt iz listov melise. Melisa prispeva k pozitivnemu razpoloženju, optimalni sprostitvi in mirnemu počitku. Ohranja ritem spanja in prispeva k uspavanju osebe (deluje sedativno).
Nakup: Melisa brezalkoholne kapljice XXI
Baldrijanove kapljice
Baldrijan je ljudsko ime za zdravilno špajko (morda vam je izraz špajka bolj poznan). Je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, ki temelji izključno na podlagi dolgoletnih izkušenj. Korenine zdravilnega baldrijana (liofiliziran tekoči ekstrakt) vsebujejo učinkovine, ki delujejo pomirjevalno in izboljšajo kakovost spanja (kapljice vzemite pol ure do eno uro pred želenim odhodom v posteljo).
Baldrijan prispeva k normalnemu ritmu spanja. Izboljšuje počutje v primeru napetosti in stresa posameznika.
Nakup: Baldrijanove kapljice
Glog brezalkoholne kapljice XXI
Glog oz. beli trn (njegovo ljudsko ime) se uporablja pri nizkem ali povišanem krvnem tlaku, omotici, podpira delovanje srčno-žilnega sistema in deluje kot pomirjevalo. V ljudskem izročilu je veljal glog kot znak za varovalo pred boleznijo.
Nakup: Kapljice Glog XXI
Baldrijan XXI kapsule
Kapsule vsebujejo liofiliziran ekstrakt korenine baldrijana, ki prispeva k normalnemu ritmu spanja in umirjenosti posameznika.
XXI kapsule so novost na trgu prehranskih dopolnil. Podaljšano sproščanje učinkovin omogoča jemanje le 1 kapsule na 12 ur, s čimer dosežemo učinkovit dnevni odmerek. XXI kapsule zagotavljajo visoko razpoložljivost izvlečkov celih 24 ur.
Nakup: Baldrijan XXI kapsule
Baldrivel XXI kapsule Pasijonka
Baldrijan in pasijonka prispevata k sproščanju in mirnemu počitku, spanju. Vplivata na umirjenost in sproščenost osebe. V Evropo so pasijonko prinesli kot okrasno rastlino (zaradi njenih čudovitih cvetov) in jo šele kasneje pričeli uporabljati v zdravilne namene. Izvira iz Severne, Srednje in Južne Amerike, kjer pasjonko uporabljajo v tradicionalni ljudski indijanski medicini kot učinkovito pomirjevalo za lajšanje živčne napetosti, nespečnosti, tesnobe in nemira.
Podaljšano sproščanje učinkovin omogoča jemanje le 1 kapsule na 12 ur, s čimer dosežemo učinkovit dnevni odmerek. XXI kapsule zagotavljajo visoko razpoložljivost izvlečkov celih 24 ur.
Nakup: Baldrivel XXI kapsule Pasijonka
V kolikor jemljete različna zdravila v njihovih navodilih za uporabo preverite medsebojno delovanje zdravil (na takšen način preprečite, da bi se zdravila med seboj izključevala). Če potrebujete dodaten nasvet oz. informacijo se o uporabi posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
