Glede na uničujoče in neizprosne učinke demence na osebo, ki zboli ter na njene svojce in tudi negovalce, se nam že samo misel na besedno zvezo “demenca in smeh”, lahko zdi v očitnem nasprotju. Vendar ima smeh pomembno vlogo pri spodbujanju dobrega počutja, socialne interakcije, zmanjševanju stresa in čustveni stimulaciji oseb z demenco.
Vnašanje humorja pri skrbi za osebo z demenco lahko prispeva k izboljšanju kakovosti njenega življenja.
Učinkovitost humorja
Različne študije in raziskave, ki so se osredotočile na učinek humorja pri osebah z demenco v domovih za starejše, so pokazale, da je terapija z uporabo humorja enako učinkovita, kot antipsihotična zdravila, po katerih pogosto posegajo. Ob tem se s terapijo z uporabo humorja lahko izognemo resnim neželenim učinkom, povezanim z zdravili.
Nadaljnje študije so razkrile vlogo humorja in smeha pri prilagajanju na kognitivni upad in celostne posege za izboljšanje kakovosti življenja. Da je smeh pol zdravja, zna še danes povedati marsikatera starejša oseba. In to velja za vse ljudi, tudi za osebe z demenco. Humor, ki v naše življenje prinaša smeh, lahko vpliva na olajšanje stresa, tesnobe in depresije.
Ob smehu se razvijejo razni telesni procesi, v možganih se sprostijo nevrokemikalije, ki povzročajo užitek, zaradi česar se dobro počutimo.
Smeh nam omogoča povečano zaščito pred boleznimi srca ter vpliva na močnejši imunski sistem. Lajša nam tudi bolečine. Pomembna posledica smeha pa je, da zagotavlja prepotrebno mentalno stimulacijo in poveča socializacijo z drugimi osebami.
Vendar pa demenca lahko spremeni smisel za humor osebe, ki je zbolela.
Ko demenca napreduje, moramo biti pozorni na to, da oseba najde zabavo v stvareh, ki se večini morda ne bi zdele smešne. Pomembno je, da se z osebo z demenco ukvarjamo na način, da ugotovimo, kdaj je zanjo najbolj primeren trenutek za humor in kakšen je ta humor, da je ne preobremenimo ali celo razdražimo.
Poskušajmo z osebo z demenco komunicirati na tak način, da se odpre in morda začne pripovedovati smešne zgodbe iz življenja, ki se jih še spomni. Morda se bo spomnila tudi smešnih filmov iz svoje mladosti ali imena komikov (na primer Ježek, Zlatko Šugman, Stan in Olio, Jerry Lewis in drugi). Tudi pregledovanje smešnih fotografij iz družinskega albuma je lahko dober način za začetek pogovora in smeha.
Osebo lahko spodbudimo k smehu, če si na primer nadenemo čuden klobuk, zapojemo smešno pesem ali na šegav način zaplešemo. Vendar pa obstaja verjetnost, da katera od teh stvari ne bo delovala. Tega seveda ne smemo jemati osebno, temveč poiščimo drugo temo ali način, da osebo spravimo v smeh ali da ona naredi nekaj smešnega.
Pozitivna sprememba razpoloženja, ne glede na to, ali je posledica obiska neke osebe ali dobrega smeha, traja še dolgo potem, ko oseba z demenco že pozabi na razlog veselega razpoloženja.
Poklicni klovni
Obstajajo prav posebni poklicni klovni, ki so posebej usposobljeni tudi za delo z osebami z demenco.
Pri svojem delu uporabljajo improvizacijo, humor in empatijo ter izrazna orodja, ki pritegnejo pozornost osebam z demenco. Delujejo v domovih za starejše, pri svojem delu pa vključujejo tudi stanovalce. Z njimi pojejo ter ustvarjajo improvizirane pesmi ali duhovite, igrive scenarije, pretirano padajo, ustvarjajo različne zvoke in obrazne animacije. Osebe z demenco se odzivajo tako, da jim nagajajo, se igrivo pretvarjajo, da jih brcajo ali zamahujejo proti njim, predvsem pa se veliko smejijo in se zabavajo.
Rezultati so vsekakor pozitivni.
Humor pomaga ohranjati dostojanstvo osebe z demenco prav tako pa ima vlogo tudi pri ustvarjanju varnega socialnega okolja.
Vemo, da pri demenci ni nič smešnega.
Vendar pa smeh lahko pomaga izboljšati kakovost življenja tako osebi z demenco kot osebam, ki zanjo skrbijo. Je učinkovito orodje za ohranjanje aktivnih socialnih povezav med osebo z demenco in negovalnim osebjem in svojci, ob tem pa jih smeh spodbuja, da čim bolj vključijo svoj um.
Prepogosto demenco vidimo le kot poraz in propad, vendar pa ni potrebno da nanjo vseskozi gledamo le hudo resno.
Vzemimo si čas za prepoznavanje svetlih točk pri osebi z demenco in se smejmo ob katerikoli priložnosti, ki se ponudi, saj smeh deluje čudežno, tako nanje kot na osebe, ki zanje skrbijo. V iskanju lažje plati v težkih situacijah, nam smeh lahko zelo koristi. Zaradi mnogih prednosti, ki jih ima smeh, je iskanje humorja v vsakdanji resničnosti v skrbi za osebo z demenco lahko zelo pozitivno.
Res pa je, da je z napredovanjem demence duševno in kognitivno delovanje močno zmanjšano in oseba z demenco postane manj sposobna razumeti zapletene šale.
Tako se lahko začne odzivno vesti, če zazna, da se nekdo smeje na njen račun. Vendar, če se osebi približamo z občutkom, lahko izzovemo pozitivne občutke tudi pri osebi z demenco in odzivno vedenje omilimo ali celo odpravimo.
Kljub neljubim okoliščinam, ki spremljajo osebo z demenco, je pomembno imeti v mislih, da je v redu, če se smejimo. Ne samo, da je smeh sprejemljiv za nas, ampak je koristen tudi za osebo z demenco.
Smeh kot terapijo pri osebah z demenco priporočajo tudi razni strokovnjaki s področja geriatrije, gerontologije in psihologije.
Besedilo: Apolonija Rajh, dipl. soc. geront. (VS)
