Smeh je univerzalen odziv, ki je človeku vrojen in se kaže kot spontano izražanje veselja, zadovoljstva in sreče. Osebi pomaga, da se boljše odzove na stres in negativne dogodke v življenju, zaradi česar se vse pogosteje uporablja kot samostojna oblika terapije. Osebe, ki na življenje gledajo pozitivno, dokazano redkeje zbolijo. Rezultati mnogih raziskav kažejo na vpliv pozitivnega učinka smeha pri odpravljanju depresije, nespečnosti in negativnih čustev, saj smeh na splošno dvigne kvaliteto zdravja človeka.
Zakaj je joga smeha primerna za starostnike in kako vpliva na fizično in mentalno počutje osebe? Pogovarjali smo se z Moniko Radič, mednarodno certificirano vaditeljico joge smeha, meditacij, reiki mojstrico in učiteljico ter Access Consciousness terapevtko.
Kaj je joga smeha in od kod prihaja?
Joga smeha je zabavna vadba, sestavljena iz gibalno-vokalnih vaj, iger, dihanja in seveda smeha. Temelji na dokazanem dejstvu, da naše telo ne loči med iskrenim in igranim smehom. Psihološke in telesne koristi so v obeh primerih popolnoma enake. Vadba se začne z odločitvijo za smeh, za katerega ne potrebujemo razloga, ta pa se v skupini slej ko prej razvije v pristen in iskren smeh. Začetnik joge smeha je indijski zdravnik dr. Madan Kataria, katerega vizija je širiti svetovni mir skozi smeh.
Kako smeh vpliva na telo in kaj vse se dogaja s telesom, ko se smejemo?
Da je smeh pomemben za zdravje, je znano že tisočletja. Že stari Kitajci so vedeli, da smeh na telo deluje pozitivno. V Grčiji so bolnišnice gradili v bližini gledališč, da so bolniki slišali smeh in občutili veselje, kar jim je pomagalo pri ozdravitvi.
Michael Miller in William F. Fry sta dokazala, da smeh povzroči izločanje endorfinov, ki protivnetno vplivajo na srčno-žilni sistem. Ko se smejimo, se izloča serotonin (“hormon sreče”) in drugi hormoni, ki dobrodejno vplivajo na telo in razpoloženje. Smeh ima še mnoge druge dobre vplive: zmanjšuje raven krvnega sladkorja, uravnava krvni tlak, pospešuje prekrvavitev, krepi imunski sistem, pomaga pri nespečnosti, povečuje samozavest, krepi ustvarjalnost in spomin. Znižuje fizični, čustveni in mentalni stres, učinkovito odpravlja depresijo in dviguje razpoloženje.
William F. Fry: “Smeh je tudi odlična aerobna vadba: minuta smeha ima enak učinek, kot če bi deset minut tekli ali veslali.”
Koliko časa na dan se moramo smejati, da je učinek opazen na našem telesu?
Da bi telesu zagotovili vse te dobre vplive, se moramo dnevno smejati vsaj deset do petnajst minut skupaj. Morda se vam zdi to nemogoče, a vadba joge smeha, nam to z lahkoto omogoča.
Ali se lahko naučimo smejati, če se težje pripravimo do smeha?
Seveda. Gre le za našo odločitev. Naše misli imajo veliko moč in v trenutku lahko spremenimo našo realnost, če se za to resnično odločimo. Kot sem že omenila, naše telo ne loči med iskrenim in igranim smehom, zato lahko v trenutku “pretentamo” naš um in spremenimo naše počutje že samo s tem, ko se nasmehnemo in spremenimo telesno držo. Joga smeha je torej odločitev za smeh brez razloga in preproste smejalne vaje nam omogočajo, da aktiviramo smeh, na katerega smo morda pozabili.
Bi lahko rekli, da je joga smeha preventiva za zdravo telo?
Absolutno. Joga smeha spodbuja močno naravno reakcijo, njen osnovni namen je ohranjati in izboljšati fizično in mentalno zdravje. Zdravje izboljšamo s tem, ko s smehom dvignemo raven srečnih hormonov: dopamin, serotonin, oksitocin in endorfine. A ne gre le za zdravo telo. Smeh in veselje sta naše naravno stanje duha. Smeh je znamenje odprtosti za medsebojne odnose. Smeh je poziv za komunikacijo, prijateljstvo in ljubezen. S smehom razvijemo pozitiven pogled na življenje, kar je zame osebno tudi najljubši učinek joge smeha.
Sta dihanje in smeh povezana?
Zelo. Pravzaprav nam smeh pomaga usvojiti naravno trebušno dihanje. Ko smo pod stresom, je naše dihanje plitko. To pa v našem telesu povzroči še več stresa, zato je pomembno, da se naučimo pravilnega globokega dihanja. Najlažji način za pravilno vdihovanje in izdihovanje je smeh. Ko se smejimo, se aktivira naša trebušna prepona, na ta način iz telesa izdihnemo ves odvečni zrak, ki vsebuje več ogljikovega dioksida in tako vdihnemo več kisika, s tem pa pljuča napolnimo z novo svežo energijo. Joga smeha je zato edinstvena vadba, ki združuje smejalne vaje z dihalnimi vajami joge. Smejalne vaje nas spodbudijo k smehu, dihalne vaje, pa nam pomagajo vnesti več kisika v telo in možgane, zaradi česar se po vadbi počutimo popolnoma prerojeni in polni energije. Smeh nas napolni z radostjo, srečo, veseljem, učinke pa lahko čutimo še nekaj dni po vadbi.
Ali smeh pomaga tudi pri nespečnosti?
Seveda. Zaradi vseh naštetih pozitivnih učinkov smeha, se naše počutje izboljša na fizični in mentalni ravni. Medtem ko se smejimo, se naše zavedanje avtomatsko postavi v sedanji trenutek, tukaj in zdaj. Takrat nič ne razmišljamo o preteklosti in prihodnosti, kot to počnemo večino časa. Zato se s smehom osvobajamo pretiranega stresa in ponavljajočih se misli, ki v veliki meri vplivajo tudi na nespečnost.
Stres, depresija in smeh?
Ko se smejimo, se v našem telesu sproščajo endorfini, ki so naravno pomirjevalno sredstvo. Med smehom se zmanjšuje raven kortizola (stresnega hormona), sprošča pa se serotonin, ki mu po domače pravimo “hormon sreče”. Smeh nas torej resnično sprosti, umiri in napolni s svežo energijo. Poleg fizičnih učinkov, pa ima smeh močan vpliv tudi na naše duševno stanje. Ko se veliko smejimo, razvijemo pozitiven odnos do življenja in na težave začnemo gledati z drugačnimi očmi. Pridobimo zavedanje, da po vsakem dežju posije sonce in se namesto na težave, osredotočimo na iskanje rešitev. Ravno zato, je ogromno ljudi po svetu prav z vadbo joge smeha premagalo depresijo.
Kako smeh vpliva na spomin in kognicijo?
Z glasnim smehom naše telo oskrbimo z več kisika in aktiviramo desno polovico možganov, kar poveča našo ustvarjalnost in kreativnost. To je še posebej pomembno za otroke in mladostnike, pa tudi za odrasle s stresnim načinom življenja. Z jogo smeha se sprostimo, zato se poveča tudi naša delovna učinkovitost, bolj smo zbrani, produktivni, lažje se učimo in krepimo spomin.
Ali jogo smeha uporabljajo tudi v bolnišnicah?
Zaradi mnogih pozitivnih zdravstvenih učinkov na telo, se pri nas joga smeha izvaja v številnih domovih za starejše, leta 2012, pa je bila vpeljana tudi na oddelek za dializo v ljubljanski Klinični center. V Sloveniji se o njej veliko govori predvsem na področju zdravstva, saj smo ena redkih držav, ki je pod delovanjem Mednarodnega inštituta za smeh Maribor, naredila toliko raziskav o vplivu in učinkih smeha. Po njihovi zaslugi je joga smeha v zdravstvu sprejeta kot dopolnilna terapija. Se pa smeh po bolnišnicah pri nas širi tudi preko klovnov zdravnikov iz društva Rdečih noskov, ki prav tako opravljajo čudovito poslanstvo.
Smeh in starost. Zakaj se starejše osebe nehajo smejati?
Sama ne bi rekla, da je starost tista, ki nam “odvzame” smeh. V življenju sem spoznala veliko starejših oseb, ki so še vedno polni življenja in nasmejani. Spoznala pa sem tudi veliko mladih, ki so depresivni in so že skoraj obupali nad življenjem. Mislim, da je to odvisno od narave vsakega posameznika in od njegovega pogleda na življenje. Nekateri vidijo kozarec na pol prazen, nekateri pa na pol poln. Gre le za našo izbiro, katerim mislim bomo posvečali več pozornosti.
Je pa res, da se v otroštvu, velikokrat smejimo brezskrbno in kar tako – brez razloga. V bistvu takrat počnemo ravno to, kar je danes namen joge smeha. Potem pa z odraščanjem začnemo smeh pogojevati s humorjem in nekako počasi pozabimo na tisto pristno otroško radost, saj začnemo življenje jemati preveč resno. Smeh je torej prepuščen naključju, teh trenutkov pa je v naših življenjih premalo. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo na smeh in se zavedamo, da ga imamo ves čas pri roki. Da se lahko smejimo kadarkoli in kjerkoli in da zanj ne potrebujemo razloga. Potrebna je le odločitev za smeh.
Ali je joga smeha primerna tudi za osebe z demenco?
Seveda. Kot sem že omenila, je vadba joge smeha pri nas vpeljana v mnoge domove starejših in jo izvajajo tudi za osebe z demenco. Joga smeha je primerna za vse ljudi, ne glede na starost, telesne sposobnosti ali omejitve. Smeh je univerzalen jezik, ki ne pozna meja.
Katere vaje lahko vsak izvaja doma?
Vaje si lahko izmišljujemo kar sami, kako aktiviramo smeh sploh ni pomembno, cilj je le to, da se smejimo. Za lažjo predstavo, pa nekaj simpatičnih in preprostih vaj:
SMEH SAMOGLASNIKOV
Lahko se postavimo pred ogledalo in se za začetek nasmehnemo sami sebi. Počasi lahko smeh aktiviramo z izgovarjanjem soglasnikov in se pri tem smejimo: Ha-ha, he-he, hi-hi, ho-ho, hu-hu.
HROŠČ
Lahko se tudi uležemo na hrbet, pokrčimo noge, jih objamemo z rokami ter si predstavljamo, da smo debel hrošč, ki se ne more postaviti na noge. Počasi se začnemo smejati na glas. Na začetku čisto potihoma (lahko si predstavljamo, da smo v knjižnici, kjer si ne smemo dovoliti glasnega smeha), nato pa pustimo, da nas vodi smeh. Ta vaja nas lahko hitro pripelje do pristnega, glasnega in nalezljivega smeha, sploh če jo izvedemo v družbi.
MILKSHAKE oz. PENJENEC
Predstavljamo si, da imamo v vsaki roki kozarec, v enem je mleko, ki ga želimo speniti. Odročimo obe roki in mleko nad glavo prelivamo iz enega kozarca v drugega, zraven pa izgovarjamo oz. pojemo: ooo… Ponovimo 3x, nato mleko zlijemo v usta (rahlo se nagnemo nazaj) in se pri tem glasno smejimo. Med to vajo se resnično nasmejemo od srca, iztisnemo ves odvečni zrak in telo napolnimo s kisikom in novo energijo. Po tej vaji dihamo lažje, bolj sproščeno in globoko.
MENTALNO ČISTILNA NITKA
Predstavljamo si, da skozi ušesa povlečemo nevidno mentalno nitko, jo vlečemo levo in desno in čistimo negativne misli. Zraven se smejimo.
SMEJALNA TABLETA
Predstavljamo si, da pojemo čudežno tableto, ki ima takojšen učinek na naše počutje. Ko jo pogoltnemo, se začnemo glasno smejati in se takoj počutimo bolje.
PRAZNI ŽEPI
Ne glede na to, kaj se nam v življenju dogaja, se lahko temu nasmejimo in tako svoje misli hitreje preusmerimo k iskanju rešitve. Tudi takrat, ko nimamo denarja. Izvlečemo si prazne žepe in se smejimo temu, da ni nič v njih.
IMAM SE RAD/A
Najbolj pomembno je, da imamo najprej radi sami sebe in se sprejemamo. Šele nato lahko damo ljubezen drugim in smo jo tudi sposobni sprejeti. Objamemo se z obema rokama ter se sami s seboj smejimo.
Ali se je boljše smejati sam ali v skupini?
Težko bi rekla kaj od tega je boljše, saj je smeh v vsakem primeru dobrodošel in koristen, ne glede na to, ali smo sami ali v družbi. Je pa zagotovo lažje v skupini, saj smeh hitro postane nalezljiv in spontan zaradi skupinske dinamike, ki temelji na očesnem kontaktu udeležencev.
Kaj vam pomeni smeh?
Smeh me spremlja že od malih nog in vedno sem v družbi tista, ki se nasmeje do solz. Že kot majhna punčka sem se pogosto “afnala” in oče mi je vedno govoril, da bi morala biti po poklicu klovn. Pred nekaj leti pa sem se spoznala z jogo smeha in se vanjo takoj zaljubila, saj mi je bil njen koncept tako domač. Potovanje v majhno afriško državico – Gambijo, pa me je spodbudilo, da sem začela voditi vadbe joge smeha. Gambiji namreč pravijo “dežela nasmejanih ljudi” in tam sem moč smeha še toliko bolj začutila. Čeprav so revni, se tamkajšnji ljudje ves čas smejijo, pojejo, plešejo, igrajo in resnično znajo živeti v trenutku. Ko sem se vrnila domov, sem spoznala, da imamo tu vsega na pretek, močno pa nam primanjkuje smeha in pristnega veselja do življenja. Ker sem želela tudi v Sloveniji videti več nasmejanih obrazov, sem začela z vodenjem vadb joge smeha. Za menoj so 4 leta rednih vadb, sedaj pa jogo smeha širim v podjetja.
Več o meni in mojem delu si lahko ogledate na moji spletni strani.
