Ni lepšega kot je spomin na prijetne dogodke in na osebe, ki so nam drage. Večkrat se jih spominjamo, bolj nam ostanejo v spominu.
Seveda želimo v spominu ohraniti tudi različne informacije. Nekatere zaradi boljšega sporazumevanja, druge zaradi boljše organiziranosti, ostale pa za splošno znanje, ki nam pomaga premostiti različne ovire v življenju.
Kratkoročni spomin
Nihče natančno ne ve, kako spomin deluje, vendar pa je splošno znano, da ima več stopenj. Kratkoročni ali delovni spomin ima to lastnost, da sprejme le nekaj podatkov, ti pa po 30 sekundah izginejo. Dobra lastnost, ki jo je ob tem potrebno poudariti pa je, da lahko kratkoročni spomin tudi osvežimo in utrdimo s pozornostjo in ponavljanjem. To pa pomeni, da nepomembne informacije pozabimo, ker se nam ne zdi potrebno, da bi jih utrjevali in s tem obremenjevali možgane, pomembne in zanimive informacije pa zavestno ponavljamo.
Dolgoročni spomin
To, kar osvežimo in utrdimo s ponavljanjem, prenesemo v dolgoročni spomin, ki ima to lastnost, da neomejeno količino podatkov lahko ohrani neskončno dolgo. Prenos informacij iz kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin imenujemo vkodiranje. Do vkodiranih podatkov pridemo preko priklica. Če se želimo nekega podatka spomniti, je pomembno, da izvedemo oba procesa, torej vkodiranje in priklic.
Področje, ki pokriva prehod iz kratkoročnega spomina v dolgoročni spomin, je srednjeročni spomin. Ta lahko ohrani informacijo do enega tedna. V tem času se informacija lahko vkodira, ker jo ponavljamo in utrjujemo, ali pa informacija zbledi in jo pozabimo, ker je ne ponavljamo.
Za lažje ločevanje podatkov delimo dolgoročni spomin na proceduralni spomin, ki zajema naše veščine (umivanje zob, vožnja kolesa ali avtomobila,…) in deklarativni ali eksplicitni spomin (spomnimo se, katerega leta smo rojeni ipd.). Slednjega delimo na epizodični spomin, ki ohranja spomine na epizode ali dogodke, ki so se nam zgodili. Posebna podskupina epizodičnega spomina je biografski spomin, ki hrani naše osebne izkušnje in je ključnega pomena tudi za naše samozavedanje.
Upad kognitivnih zmožnosti
Kognitivna zmožnost je učinkovita uporaba možganov, da se lažje spopadamo z vsakodnevnimi izzivi življenja. Upad kognitivnih zmožnosti lahko zaznamo pri pojavu demence, pri kateri propadanje in razkroj živčnih celic vpliva na to, kako možgani shranjujejo podatke, in kako jih prikličejo iz spomina. Kljub krčenju možganov zaradi bolezni, pa so le-ti še vedno sposobni učenja.
Kognitivna rezerva
Za boljše kognitivne zmožnosti in s tem tudi boljši spomin, je pomembno, da oseba z demenco skrbi za svojo kognitivno rezervo. Bolj in več kot uporablja svoje možgane, boljšo kognitivno rezervo lahko ustvari. Za večanje kognitivne rezerve so zelo pomembne redne in raznolike vaje za krepitev spomina, pozornosti, orientacije in motorike, saj z njimi oseba z demenco prispeva h krepitvi različnih možganskih celic.
Z izbiro raznolikih in ne pretežkih vaj bo oseba uživala, kar ji bo tudi spodbuda za naprej. Z redno vadbo lahko upočasnimo napredovanje demence ter za dalj časa ohranimo zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, samostojnost in neodvisnost osebe z demenco, s tem pa ji omogočamo boljšo kvaliteto življenja.
Sklop 01, vaja 2a – Simboli (stran 10)
1. Simboli
Za učinkovito ohranjanje miselne prožnosti pomagamo osebi z demenco, da poveže znanja različnih področij.
Pri tej vaji se oseba osredotoči na simbole v obliki znanih predmetov, ki jih lahko vidi v domačem okolju. Simboli imajo dodan opis tudi z besedo. Vaja od osebe zahteva, da opisan, znan predmet postavi v enega od prostorov v stanovanju, v hiši ali njeni okolici. Če oseba miselno ne more določiti pravega prostora za posamezni predmet, jo lahko vodimo iz prostora v prostor in skupaj ugotovimo kateri prostor ustreza posameznemu predmetu.
Na tak način vajo prilagajamo različnim stopnjam demence. Naslednjič lahko dodamo tudi druge simbole, ki so dejansko v okolici osebe z demenco.
Sklop 01, vaja 4 a, b, c, d – Reševanje matematičnih nalog (strani 23, 24)
2. Reševanje matematičnih nalog
S spodbujanjem miselnih procesov in priklicem različnih informacij bo oseba z demenco krepila izkustveno inteligenco. Vaja od osebe zahteva rezultat za enostavne računske operacije, ki se jih je učila v rani mladosti. Mnogokrat za osebo z demenco mislimo, da je pozabila vse, a osupnili bomo, kako bo oseba navdušena nad seboj, ko bo ugotovila, da še vedno zna poštevanko do 10, 20, morda celo do 100.
Vaje so primerne za različne stopnje demence.
Sklop 02, vaja 2a – Razvijanje pretočnosti besed (stran 30)
3. Razvijanje pretočnosti besed
Za spodbujanje možganov in brskanje po spominu za besedami osebi z demenco pomagamo tako, da opazuje okolico in išče besede, ki se začnejo na črko M. Morda se oseba spomni besede, ne da bi videla predmet. Iz vsake besede, ki jo pove, lahko razvijemo pogovor. S to vajo prebujamo ustvarjalnost osebe z demenco in krepimo njen besedni zaklad.
Vaje a, b in c so primerne za različne stopnje demence. Vaje ponavljamo tako, da izberemo različne začetne, končne in vmesne črke.
Sklop 04, vaja 1a – Pobarvaj po navodilu (stran 80)
4. Pobarvaj po navodilu
Pomembna finomotorična vaja, s katero oseba z demenco vzdržuje dobro koordinacijo med prsti in očmi ter spodbuja aktivnost nevronov in povezovanje sinaps v možganih, kar ji omogoča spretnejše opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in s tem kvalitetnejšega preživljanja prostega časa.
Vaja zahteva izbiro barve za vsak lik posebej. Liki so primerne velikosti, niso premajhni, da jih oseba ne bi zaznala in ne preveliki, da bi se z delom preveč utrudila.
Osebo podpremo pri odločitvi – ali se odloči, kateri lik bo najprej pobarvala in temu primerno izbere barvo, ali katero barvo bo izbrala in temu primerno pobarvala lik, ki je predlagan za to barvo. Ni pomembno, ali je lik pobarvan natančno ali nenatančno, kar je verjetno odvisno od stopnje demence, važno je delo, ki ga oseba opravi z držanjem barvice in barvanjem.
5. Pogovor
Prav posebno vrednost pa imajo pogovorne vaje, ki so v obliki vprašanj – nekaj o meni, na začetku vsakega poglavja.
Oseba skozi navidezno vsakdanja vprašanja o svojem imenu in datumu rojstva, prijateljih, domačih živalih, pesmih, ki so ji všeč in jezikih, ki jih morda govori, ponovno spoznava svojo vrednost. Čeprav morda pozabi imena svojcev, hrano, ki jo je jedla za kosilo ali postopek, ki je potreben, da se preobleče, ne pozabi besedila pesmi, ki jo je pela v mladosti in jezika, ki se ga je učila poleg materinega.
Ne glede na vse pozabljanje, znake in fazo demence si zapomnite, da oseba z demenco ne pozabi občutkov, ki jih doživlja, ko je z vami. Namenimo ji čim več lepih občutkov in aktivnega skupnega časa.
Piše gostujoča strokovnjakinja: Apolonija Rajh, dipl. soc. geront. (VS)
Predstavljen delovni zvezek Vaje za krepitev spomina, pozornosti, orientacije in motorike 1 je na voljo v spletni trgovinici eDemenca.
