Strokovnjaki preko različnih raziskav potrjujejo vse več dokazov, ki kažejo na povezavo med izgubo sluha in razvojem demence.
Več študij je namreč pokazalo, da so starejši z izgubo sluha izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj kognitivnega upada in demence kot tisti z normalnim sluhom.
Izguba sluha ne pomeni samo glasneje nastavljenega radijskega sprejemnika ali televizije, ampak je okvara, ki močno vpliva na kakovost življenja in zdravje starejše osebe.
Kako vpliva izguba sluha na razvoj demence?
Ena od ugotovitev nakazuje, da lahko izguba sluha povzroči socialno izolacijo, kar lahko pri starejši osebi poveča tveganje za razvoj demence.
Ko ima oseba težave s sluhom, komunikacija predstavlja zadrego, zlasti v hrupnem okolju ali ko govori več ljudi hkrati. Slabši sluh lahko privede tudi do nesporazumov, oseba težje sledi pogovoru, ne sliši hišnega zvonca, hupanja avtomobila ali telefonskega klica.
Ne samo, da slabši sluh obremeni odnose v družini, ampak vpliva tudi na varnost in neodvisnost starejše osebe.
To lahko pri starejši osebi povzroči razdražljivost, strah, tesnobo, socialne interakcije preprosto postanejo neprijetne, kar lahko privede do osamljenosti in izogibanja okolice.
Druge študije raziskujejo, da lahko izguba sluha povzroči kognitivno preobremenitev, ki izzove spremembe v možganih, ki vplivajo na razvoj demence.
Spet druge statistike so pokazale, da lahko izguba sluha prispeva k spremembam strukture in delovanja možganov, ki so opazne pri demenci.
Ena študija je na primer pokazala, da imajo starejši z izgubo sluha zmanjšan volumen sive snovi v določenih predelih možganov, ko so jih primerjali s tistimi z normalnim sluhom. Študije pa so pokazale tudi, da izguba sluha povzroči spremembe v načinu, kako možgani obdelujejo zvok, kar lahko vpliva na kognitivne funkcije posameznika.
Po poročilu Dementia prevention, intervention, and care 2020 report of the Lancet Commission so ocenili, da se za 8 % zmanjša pojavnost demence v poznem življenjskem obdobju, če se težave s sluhom odpravijo v srednjem življenjskem obdobju.
V Avstraliji na primer po poročanju The Royal Australian College of General Practitioners (RACGP) izguba sluha prizadene 74 % ljudi, starejših od 70 let, in je bila opredeljena kot eden od 12 dejavnikov tveganja življenjskega sloga, ki predstavljajo 40 % primerov demence.
Čeprav povezavo med izgubo sluha in razvojem demence še preučujejo, je jasno, da je skrb za zdravje sluha pomembna za ohranjanje kognitivnih funkcij v starosti.
Redne preiskave sluha, nošenje slušnih aparatov, ko je to potrebno in sprejemanje ukrepov za preprečevanje izgube sluha, lahko pomagajo zmanjšati tveganje za kognitivni upad in demenco v poznem življenjskem obdobju.
Ukrepi za preprečevanje izgube sluha:
- Zaščita ušes pred glasnim hrupom (nošenje ušesnih čepkov v hrupnem okolju).
- Zdrav življenjski slog (kajenje, čezmerno uživanje alkohola, nezdrava prehrana so dejavniki, ki lahko vplivajo na sluh).
- Obvladovanje stresa (stres lahko poveča možnosti vnetij in zmanjša pretok krvi v notranje uho).
- Zdravila (nekatera zdravila, lahko povzročajo slabšanje sluha, če zdravila, ki jih jemljete, vplivajo na vaš sluh, se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom o možnostih zamenjave).
- Bolezni (diabetes, možganska kap, ošpice, herpes zoster, lahko povzročijo okvare sluha).
- Redni pregledi sluha (priporočljivo je, da odrasli opravijo pregled sluha vsakih 10 let do 50. leta in nato vsaka 3 leta).
Znaki okvare sluha:
- Težave z razumevanjem govora v hrupnem okolju.
- Na radiu ali televiziji imate zvišan zvok bolj kot običajno.
- Ljudi večkrat prosite, da ponovijo, kar so povedali.
- Občutek, da ljudje okoli vas momljajo.
- Ne slišite malih vsakodnevnih pojavov v okolici (ptičje petje, dežne kaplje, tiktakanje ure).
- Telefonski klici vam predstavljajo težavo, saj ljudi ne slišite.
- Ne slišite visokih zvokov ali glasov, kot so glasovi otrok ali žensk.
- Bolečina, nelagodje v ušesu.
- Tinitus, brenčanje v ušesih.
- Omotica ali težave z ravnotežjem.
- Izogibate se družabnim interakcijam ali pogovorom.
- Družinska zgodovina izgube sluha.
V večini primerov se slabšanje sluha razvija postopoma, več let, žal pa se večina pomena zdravega sluha zave šele, ko so težave z naglušnostjo tako hude, da ovirajo vsakdan posameznika. Okvaro sluha je marsikdaj mogoče učinkovito zdraviti in preprečiti z razmeroma nizkimi stroški.
Vpliv glasbe na starejše, sluh in demenca
Glasba oziroma glasbena terapija prikliče spomine in obudi čustva pri starejših, tudi osebah z demenco. Vendar če ima oseba težave s sluhom, težko uživa v poslušanju, petju, igranju instrumenta ali vključevanju v druge glasbene dejavnosti.
Ustvarjanje glasbe lahko prinese starejši osebi občutek dosežka, ji poveča samospoštovanje, okrepi socialno interakcijo in zagotovi občutek namena, zmanjša vznemirjenost in depresijo.
Glasba je dragoceno orodje, ki vpliva na razpoloženje, spomin in splošno počutje starejših. Tudi zato je pomembno, da poskrbimo za svoj sluh.
Vključevanje glasbe v življenja posameznikov z demenco pozitivno vpliva na njihovo razpoloženje, spomin in splošno dobro počutje.
Socialni stiki so tesno povezani z dobrim sluhom
Pešanje umskih sposobnosti je mogoče upočasniti z zdravo prehrano, gibanjem, umsko aktivnostjo (Vaje za krepitev spomina, pozornosti, orientacije in motorike 1) in socialnimi stiki.
Socialni stiki so izrednega pomena za ohranjanje umskih sposobnosti, zato je bistvenega pomena, da zgodaj obravnavamo izgubo sluha in poiščemo zdravniško pomoč v primeru slabšanja sluha.
Specialist otorinolaringologije osebi pomaga z meritvami sluha z avdiometrom in glede na stopnjo naglušnosti priporoči pravo zaščito sluha in predvsem svetuje, kako lahko oseba prepreči nadaljnje slabšanje.
Pripomočki, kot so slušni aparati ali polževi vsadki poskrbijo, da oseba bolje sliši, kar vpliva na komunikacijo in ohranjanje socialne vključenosti starejše osebe. Slušni aparati izboljšajo orientacijo v prostoru, razumevanje govora in zmanjšajo moteče šumenje.
Pomembno je, da se pravočasno odkrije naglušnost in osebo oskrbi s slušnim aparatom.
