Glasno branje ima veliko pozitivnih učinkov na različnih področjih, predvsem pa so izraziti pri učenju in kognitivnem razvoju. Tako na primer med drugim glasno branje izboljšuje razumevanje branega besedila, izboljšuje izgovorjavo, povečuje koncentracijo, izboljšuje spomin ter vpliva na socialno interakcijo v primerih, ko se ljudje zbirajo in berejo besedila skupaj, kar spodbuja družabnost in komunikacijo.
Vpliv glasnega branja na spomin so raziskovali psihologi z Univerze Waterloo v Kanadi. Dokazali so, da si ljudje bolje zapomnimo besede in besedila, če jih beremo na glas kot če bi jih brali tiho. Učinek glasnega branja je sicer bolj izrazit pri otrocih, vendar deluje tudi pri starejših in je koristen v vseh starostnih obdobjih.
Psihologi z univerze Waterloo v Kanadi so ugotovili, da so si odrasli, stari od 67 do 88 let, zapomnili kar spomnil 27% vseh besed, ki so jih prebrali na glas in le 10% besed, ki so jih prebrali tiho.
Glasno branje zahteva, da sledimo besedilu in si zapomnimo vsebino, kar lahko pripomore k izboljšanju kratkoročnega in dolgoročnega spomina.
Učinek glasnega branja na pomnjenje je bolj izrazit, če na glas beremo sami, vendar je tudi poslušanje glasnega branja nekoga drugega koristno za spomin.
Raziskovalci z Univerze v Perugii so odkrili, da redno glasno branje osebam z demenco, koristno vpliva na njihov spomin, saj so se bolje odrezale pri testih spomina kot prej. To so raziskovalci pripisali temu, da so se kot poslušalci zaradi zgodb osredotočili na lastne spomine in domišljijo. S tem so lažje razvrstili pretekle izkušnje v zaporedja. Raziskovalci so zaključili, da aktivno poslušanje zgodb vpliva na bolj intenzivno in bolj globoko obdelavo informacij.
Glede na medicinske raziskave, glasno branje (podobno kot petje) pozitivno vpliva na preprečevanje demence ter kakovostnejše in daljše življenje. Intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje prekrvavi in krepi možgansko skorjo. Zato je glasno branje aktivnost, ki je lahko koristna za osebe, ki imajo demenco. Aktivnost glasnega branja izboljšuje komunikacijo, mentalno stimulacijo in čustveno dobrobit oseb z demenco.
Kakšni so pozitivni učinki glasnega branja na demenco?
Med pozitivnimi učinki glasnega branja na osebe z demenco so:
- Ustvarjanje čustvenih vezi in povezovalnost: Glasno branje nam lahko pomaga pri vzpostavitvi čustvene vezi med osebo, ki bere in osebo z demenco. Posledično to tudi izboljša njuno komunikacijo.
- Stimulacija možganov: Branje stimulira možgane in pomaga ohraniti nekatere kognitivne sposobnosti oseb z demenco. Tako na primer izboljšuje koncentracijo, pozornost in sposobnost razumevanje vsebine.
- Zmanjševanje stresa: Branje je sproščujoče in zmanjšuje stres pri osebah z demenco. Ustvarja umirjeno okolje in jim nudi občutek varnosti.
- Izboljšanje verbalne komunikacije: Redno branje izboljšuje verbalno komunikacijo oseb z demenco. Pri tem lahko razvijejo nove besede in stavke.
- Spodbujanje razgovora: Glasno branje lahko spodbudi dialog med osebo, ki bere in osebo z demenco. Lahko postavljamo vprašanja in se pogovarjamo o vsebini knjige.
Kako se lotimo glasnega branja osebi z demenco?
Na kaj moramo biti pozorni pri glasnem branju pri osebah z demenco:
- Izbira vsebin: Lahko izbiramo enostavnejše in razumljive tekste, knjige z ilustracijami ali zgodbe iz preteklosti osebe z demenco (na primer njeni dnevniki, lahko pravljice, ki jo spominjajo na otroštvo, morda biografije njej poznanih oseb pa tudi klasična poezija in romani). Predvsem pa se prilagodimo interesom (kaj je to osebo zanimalo?) in sposobnostim osebe z demenco.
- Priprava okolja: pozorni smo na mirno in prijetno okolje brez motečih dejavnikov kot so hrup in močna svetloba. Pripravimo si tudi udoben prostor za sedenje.
- Aktivno sodelovanje in komunikacija: Spodbujamo osebo z demenco, da aktivno sodeluje pri branju. Postavljamo vprašanja o vsebini, se pogovarjamo o prebranem ter spodbujamo osebo z demenco, da izraža svoje misli in spomine glede vsebine branega.
- Tempo: Tempo branja prilagodimo osebi z demenco. Spoštujemo tempo osebe z demenco in ne hitimo. Osebi z demenco puščamo dovolj časa, da usmeri pozornost na vsebino in jo procesira.
- Rutina: Glasno branje osebi z demenco naj poteka čim bolj redno, saj s tem omogočimo kontinuiteto in nudimo čustveno varnost.
- Prilagoditev: Aktivnost glasnega branja prilagodimo potrebam oseb z demenco.
- Uporaba čutil: Izkustvo glasnega branja lahko obogatimo z dodatki kot so slike, zvoki ali vonji. Glasno branje je tako lahko del širšega programa oskrbe osebe z demenco, ki lahko vključuje tudi sprehode in druge vaje za spomin.
Glasno branje nam omogoča ohranjanje komunikacije in čustvene vezi z osebami, ki imajo demenco. Pri glasnem branju se je potrebno prilagoditi njihovim potrebam in razumeti, da se bo njihova sposobnost komunikacije s časom spreminjala.
Vabimo vas h glasnemu branju! Zanimive teme lahko poiščete med našimi rencenzijami knjig, nekatere knjige pa naročite tudi v naši spletni trgovini.
Avtor: eDemenca
