Ob zgodnji diagnozi se osebe z demenco pogosto soočajo z različnimi izzivi. Predvsem pa kako zgodnja diagnoza demence vpliva na delazmožnost? Mnoge osebe z demenco še vedno ohranjajo določene sposobnosti, ki jim omogočajo, da delajo ali prispevajo na različne načine. Delazmožnost in sposobnost oseb z demenco je zelo odvisna od stopnje in vrste demence, ki jo imajo, saj lahko simptomi in omejitve zelo variirajo.
Zgodnja diagnoza, zdravljenje, podpora in življenjski slog lahko pomembno vplivajo na potek demence in čas, ki je potreben do izgube samostojnosti. Poleg tega pa je zgodnja diagnoza ključnega pomena za bolnike in njihove družine, saj omogoča hitrejšo in učinkovitejšo obravnavo ter načrtovanje oskrbe. Veliko ljudi, ki kažejo zgodnje znake demence skrbi kako bi diagnoza demence vplivala na njihovo vsakdanje življenje – zlasti na službo, delazmožnost, družabno življenje in sposobnost vožnje. Zato se nekateri ljudje, ki kažejo zgodnje znake demence, bojijo ali celo izogibajo diagnoze.

Pri nekaterih ljudeh demenca napreduje relativno počasi in lahko traja več let ali celo desetletij preden oseba postane popolnoma odvisna od pomoči. Drugi pa se lahko soočajo s hitrejšim napredovanjem bolezni, kar lahko privede do izgube samostojnosti v krajšem času.

Pomembno je razumeti, da ni zdravila za demenco. Zgodnja diagnoza pa omogoča, da se bolniku in njegovi družini zagotovi ustrezna podpora. Hkrati pa tudi lažje obvladovanje simptomov in načrtovanje oskrbe, ki lahko izboljšajo kakovost življenja osebe z demenco.

SIMPTOMI DEMENCE, KI LAHKO VPLIVAJO NA OPRAVLJANJE DELA

Kako lahko demenca vpliva na delazmožnost? Demenca v začetni fazi lahko vpliva na sposobnost osebe z demenco pri opravljanju njenega dela. To je odvisno od vrste dela, ki ga oseba z demenco opravlja, in stopnje napredovanja demence. Splošno gledano, demenca v začetni fazi lahko povzroči različne težave na delovnem mestu, vključno z naslednjimi:

  1. Težave s spominom: Ljudje z začetno fazo demence se pogosto soočajo s težavami pri pomnjenju stvari, vključno z nalogami, roki, imeni sodelavcev in drugimi informacijami, povezanimi z delom.
  2. Zmanjšana sposobnost za organizacijo: Organizacijske spretnosti so lahko prizadete, kar lahko vodi v težave pri načrtovanju in izvajanju nalog.
  3. Težave s koncentracijo: Osebe z demenco se lahko hitreje zmotijo ​​in imajo težave s sledenjem dolgotrajnim ali zapletenim nalogam.
  4. Spremembe v vedenju in razpoloženju: Demenca lahko vodi do sprememb v vedenju, kot so tesnobnost, depresija, razdražljivost, kar lahko vpliva na odnose s sodelavci.
  5. Fizične omejitve: V nekaterih primerih lahko demenca vpliva na fizične sposobnosti osebe z demenco, kar lahko omeji njeno zmožnost izvajanja določenih nalog.

KAKO LAHKO NADALJEVANJE DELA VPLIVA NA OSEBO Z DEMENCO?

Odločitev, ali naj oseba z demenco v zgodnji fazi še opravlja svoje delo, je kompleksna in bi jo bilo treba sprejemati individualno. Pri tem je potrebno upoštevati različne dejavnike pri vplivu diagnoze demence na delazmožnost, kot sta zdravstveni in pravni vidik. Zgodnja faza demence se običajno kaže v blagih kognitivnih težavah, na primer v težavah s spominom, pozornostjo in razsodnostjo. Vendar se lahko oblika in stopnja simptomov razlikujeta od osebe do osebe. Zato je nujno, da se oseba z demenco posvetuje z zdravnikom in pa tudi z delodajalcem glede nadaljevanja dela, pravnih podlag in morebitnih potrebnih prilagoditev.

Nekaj dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri odločanju, ali naj oseba z demenco še ter v kakšnem obsegu in na kakšen način opravlja svoje delo:

  1. Vrsta dela: Pomembno je razmisliti o vrsti dela, ki ga oseba opravlja. Če je delo zahtevno in vključuje veliko kognitivnih funkcij, bi lahko kognitivne težave otežile opravljanje nalog. V takem primeru bi bilo smiselno razmisliti o prilagoditvah dela ali prehodu na manj zahtevno delo.
  2. Podpora in razumevanje delodajalca: Delodajalec lahko igra ključno vlogo pri omogočanju osebi z demenco, da še naprej opravlja svoje delo. Pomembno je, da delodajalec razume stanje osebe in je pripravljen zagotoviti ustrezno podporo ter prilagoditve, če je to mogoče.
  3. Osebna želja in sposobnosti: Osebna želja osebe z demenco, da nadaljuje delo, in njene sposobnosti so pomembne. Nekateri ljudje lahko še vedno uspešno opravljajo svoje delo v zgodnji fazi demence, medtem ko drugi morda ne bodo sposobni nadaljevati.
  4. Stres in pritisk: Stres in pritisk na delovnem mestu lahko negativno vplivata na simptome demence. Če je delo vir velikega stresa ali pritiska, bi bilo morda bolje, da oseba razmisli o zmanjšanju obremenitve ali o prenehanju dela.
  5. Socialna mreža: Pomembno je, da ima oseba z demenco močno socialno mrežo in podporo, tako na delovnem mestu kot doma. To lahko pomaga pri obvladovanju simptomov in zmanjšanju izolacije.

PRILAGODITVE NE DELOVNEM MESTU

Prilagoditve pri delu za osebe z demenco morajo biti individualne in se lahko spreminjajo glede na napredovanje bolezni. Pomembno je, da se zaposleni s tovrstno diagnozo počutijo, da so podprti in spoštovani na delovnem mestu. Ter da imajo možnost ohranjanja svoje produktivnosti in samostojnosti v največji možni meri.

Pomembno je, da se delovna mesta in naloge prilagajajo potrebam in sposobnostim osebe z demenco. Prav tako je ključno, da je okoliščine razumevajoča in podporna okolica, ki omogoča osebi, da ostane čim bolj samostojna in vključena v družbo.

Delodajalec lahko zagotovi ustrezno podporo zaposlenemu z demenco na več načinov. Nekateri od njih so:

  1. Prilagoditev delovnega mesta: Delodajalec lahko prilagodi delovno mesto, da bi ustrezalo potrebam zaposlenega z demenco. To lahko vključuje spremembe urnika, prilagoditve delovnih nalog ali prilagoditve delovnega okolja.
  2. Usposabljanje: Delodajalec lahko zagotovi usposabljanje za zaposlene, ki delajo z osebami z demenco. To lahko vključuje usposabljanje za prepoznavanje simptomov demence, komunikacijske spretnosti in načine za zagotavljanje ustrezne podpore.
  3. Podpora: Delodajalec lahko zagotovi podporo zaposlenemu z demenco, na primer s svetovanjem ali mentorstvom. To lahko pomaga zaposlenemu, da se počuti podprtega in da se lažje spopada s simptomi demence.
  4. Prilagodljivost: Delodajalec lahko zagotovi prilagodljivost glede urnika ali delovnih nalog, da bi zaposlenemu z demenco omogočil, da še naprej opravlja svoje delo.
  5. Sprejemanje: Delodajalec lahko zagotovi sprejemanje in razumevanje do zaposlenega z demenco. To lahko pomaga zaposlenemu, da se počuti bolj vključenega in podprtega na delovnem mestu.

Prav tako je pomembno, da se upoštevajo lokalni zakoni in predpisi, ki se nanašajo na delo oseb z demenco.

V Republiki Sloveniji obstajajo zakoni in predpisi, ki se nanašajo na delo oseb v zgodnji fazi demence. Pomembno je zagotoviti ustrezno zaščito in podporo zaposlenim, ki se soočajo s tovrstnimi zdravstvenimi težavami.

Poleg  zakonov in predpisov je pomembno, da se delodajalci in zaposleni seznanijo s smernicami in priporočili, ki jih izdajajo pristojne organizacije in strokovnjaki na področju demence. Prav tako je ključno, da se vzpostavi odprta komunikacija med zaposlenimi in delodajalci ter da se poiščejo ustrezne rešitve za prilagajanje delovnih mest in delovnih pogojev glede na potrebe posameznika z demenco.

Avtor: eDemenca

Avtor : eDemenca