Dobivamo veliko vprašanj povezanih z nočnim nemirom in demenco. Predvsem v kateri fazi demence se pojavi nočni nemir t.i. sindrom sundowning?

Nočni nemir se največkrat začne pojavljati pri osebah s srednjo oz. napredovano demenco (vmesna faza in pozna faza demence). Posamezniki lahko začnejo kazati spremembe v vedenju, ki vključujejo zmedenost, vznemirjenost, razdražljivost, tavanje in nemir. Osebe z demenco običajno začnejo doživljati te simptome okoli večerje oz. v večernih urah, ko sonce začne zahajati.

Nemir se lahko nadaljuje tudi v noč, predvsem kot motnje spanja (oseba je odklonilna do spanja, ne more zaspati, ali pa se ponoči zbuja).

Oseba z demenco se lahko v večernih urah izogiba ali pa je izrazito odklonilna tudi do osebne nege. Če se soočate s sindromom nočnega nemira vam, svetujemo, da osebno nego rajši izvajate v jutranjih urah ali pa zgodaj popoldne.

Žal je sindrom nočnega nemira za večino oseb z demenco neizogiben del bolezni.

Vzrok nočnega nemira

Vzrok pojava sindroma nočnega nemira še ni popolnoma jasen. Lahko je posledica neugodja (žeja, lahkota, bolečine, mraz, hrup, prestrašenost, prebavne motnje, lakota …), kombinacija zdravil ali pa odziv na različne telesne bolezni.

Znanstveniki raziskujejo tudi motnje naravne biološke telesne ure v povezavi s sindromom nočnega nemira. Cirkadiani ritem (skovanka iz latinskih besed circa – okrog in diēm – dan) signalizira osebi, kdaj je čas za spanje in kdaj je čas, da se oseba zjutraj zbudi. Pri osebah z demenco je ritem biološke ure večkrat moten (oseba popolnoma izgubi občutek za čas), kar lahko povzroči frustracijo in draženje (spremenjeno vedenje).

Pogosti znaki spremenjenega vedenja ob nočnem nemiru:

  • povzdigovanje glasu, kričanje, klicanje,
  • izrazito nihanje razpoloženja,
  • halucinacije,
  • nemir,
  • odklonilno vedenje,
  • zmedenost,
  • nasilno vedenje,
  • brskanje po sobah, omarah,
  • občutek, da je oseba na napačnem mestu (ni doma).

 

Ko oseba doživlja nekatere od zgornjih vedenjskih sprememb, ni čas, da se z njimi prepiramo, ampak pristopimo na miren način. Osebo lahko vprašamo, če kaj potrebuje, predvsem pa ji zagotovimo, da je vse v redu (da je varna). Če opazimo, da oseba ne razume, da je čas za spanje oziroma da je večer, jo prijazno opomnimo, kateri čas dneva je in kako se bo dan končal (osebo spodbudite k spanju).

5 mehanizmov, ki lahko izboljšajo nočni nemir:

1.Osvetljava prostorov

Ustrezna osvetlitev, zlasti zvečer, lahko pomaga zmanjšati vznemirjenost, ki se pojavi, ko oseba z demenco ne vidi dobro, morda so prostori pretemni (pojav strahu).

2.Urnik

Vzdrževanje redne rutine spanja, prebujanja, obrokov in aktivnosti, lahko pomaga pri ohranjanju občutka za čas (tudi če ga je oseba z demenco že izgubila).

3.Varno in udobno okolje za spanje

Spalni prostor mora biti čim bolj udoben in varen. Osebi lahko ponudite nočne lučke, temperatura v spalnici naj bo prijetna.

Na vrata spalnice lahko namestite tudi detektorje gibanja, zato, da boste vedeli, če je oseba z demenco zapustila prostor. V primeru nočnega tavanja je pomembno, da na okna ter vrata namestite ključavnice in tako preprečite, da bi oseba odšla ven ter se izgubila.

4.Aktiven dan

Oseba z demenco naj ima aktiven dan, ki vključuje čim manj dremeža – osebe, ki večino dneva počivajo, bodo ponoči težko zaspale. Če je le mogoče v dan osebe z demenco, vključite gibanje (sprehodi, vadba, vrtnarjenje), poslušanje glasbe, lažja gospodinjska opravila in različne ročne spretnosti.

Omejite tudi uživanje kave, čaja, alkohola, težko prebavljive hrane in sladkarij v večernem času dneva.

5.Posvet z zdravnikom

Včasih je za nočni nemir potrebno poiskati strokovno pomoč, zato se obrnite na osebnega zdravnika osebe z demenco. Zdravnik vam bo pomagal ugotoviti vzroke za težave s spanjem. Morda bo pomagala že sprememba zdravil, ki jih oseba z demenco jemlje.

Poleg zdravil obstajajo tudi različne alternativne terapije, ki lahko pomagajo ublažiti sindrom nočnega nemira. O vseh možnostih pomoči se posvetujte z osebnim zdravnikom osebe.

Avatar
Avtor : eDemenca