Več znanja in informacij ima starejša oseba, svojci, skrbniki, hitreje lahko ukrepajo, ko zaznajo očitne spremembe v življenju, mišljenju in spominu bližnje osebe.
V pomoč in razmislek naj bodo najpogostejša vprašanja in odgovori o demenci. V kolikor imate vprašanje o demenci, nam ga lahko posredujete na: edemenca@gmail.com.

Vprašanje o demenci

Najpogostejša vprašanja o demenci:

1. Kaj je demenca? Ali obstaja več vrst demenc?

Beseda demenca predstavlja okvaro v možganih, pri kateri se intelektualne funkcije možganov (spomin, govor, mišljenje, presoja, zaznava, orientacija, sklepanje, vedenje) postopoma slabšajo.
Obstaja več vrst demenc, najbolj pogoste pa so:
-alzheimerjeva bolezen,
-vaskularna demenca,
-demenca z lewyjevimi telesci,
-frontotemporalna demenca.

2. Kaj povzroča demenco?

Demenco povzroča poškodba živčnih celic v možganih.
Na razvoj demence vplivata tudi okolje in način življenja osebe, vendar natančni razlogi za nastanek demence še niso znani.

3. Od kod ime za alzheimerjevo bolezen?

Alois Alzheimer, nemški nevrolog, je bil prvi zdravnik, ki je opisal poškodbe možganov, ki so značilne za alzheimerjevo bolezen.

4. Kaj se dogaja v možganih pri alzheimerjevi bolezni?

Pri alzheimerjevi bolezni, se izgubljanje živčnih celic prične v predelu hipokampusa, ki igra glavno vlogo pri spominu. Zato se izgubljanje spomina, v večini primerov, opazi med prvimi znaki. Kasneje bolezen napade druge dele možganov in glede na to, kateri predeli možganov so prizadeti, tisti znaki, spremembe so pri osebi opazne (komunikacija, organizacija, orientacija …).
V možganih, ki jih prizadene alzheimerjeva bolezen, se tvori beljakovina amiloid, ki se v skupkih nalaga v zunanjih plasteh možganov. Nevroni vsebujejo beljakovino TAU, katere naloga je vzdrževati obliko živčne celice. Zaradi škodljivega vpliva skupkov se prizadeti nevroni sesedajo vase oz. odmirajo, pri čemer v možganih nastajajo pentlje. Pentlje in skupki amiloidne beljakovine so poglavitna značilnost alzheimerjeve bolezni.

5. Kaj lahko naredim, če dobim diagnozo demence?

Znanje je vaše najboljše orožje. Temeljito se poučite o bolezni in njenem poteku. Poiščite druge ljudi, ki imajo diagnozo demence, in se pogovarjajte z njimi, delite svoje strahove, nasvete in občutke. Ne bojte (ali sramujte) se povedati diagnoze družini, prijateljem in sorodnikom. Dober splošni zdravnik vas bo poslušal in svetoval, kako živeti z demenco in kaj vam lahko pomaga (zdravila za lajšanje simptomov).

6. Ali obstaja zdravilo za demenco?

Trenutno ni zdravila, ki bi demenco pozdravilo.
Obstajajo pa zdravila, ki lahko ustavijo napredovanje demence in pomagajo osebam boljše funkcionirati v vsakdanjem življenju. Učinek zdravil se razlikuje od osebe do osebe in ne pomaga vsem enako.

7. Katera zdravila za demenco je možno dobiti v Sloveniji?

Zdravila “inhibitorji holinesteraz”: Donepezil, Rivastigmine, Galantamin in Memantin.

8. Moj starš ima diagnozo demence in ne zna več ravnati z denarjem, kaj naj storim?

V takšnem primeru ste dolžni zaščititi premoženje osebe, ki zaradi bolezni ni več zmožna kakovostno zastopati svojih interesov. Obrnite se na pristojni center za socialno delo, opozorite jih na vašo situacijo in zaprosite za skrbništvo nad odraslo osebo. Takšen status vam bo omogočil, da boste uradno (z odločbo sodišča) skrbeli za finance in premoženje vašega starša.

9. Moja mama ima diagnozo alzheimerjeve bolezni, kako naj ji razložim, kaj je ta bolezen, in povem resnico?

V kolikor imate težave, razložiti mami, kaj je alzheimerjeva bolezen, lahko za pomoč pri razlagi prosite njenega osebnega zdravnika. Prav je, da oseba pozna svojo diagnozo in se ji pove resnica (v kolikor je oseba zmožna razumeti povedano). Razložite ji, da bolezen ne bo napredovala hitro, vendar, da bo čez čas potrebovala čedalje več pomoči. Skupaj izberite ustrezen dom starejših občanov, v primeru, če bo kasneje potrebovala namestitev. Pogovorite se tudi o skrbi za njene finance in premoženje. Povejte, da ji boste kot družina pomagali in jo podpirali. Nekatere osebe po postavljeni diagnozi čutijo olajšanje, saj končno vedo, kaj jim je.

10. Ali je demenca pogostejša pri ženskah?

Da, pri ženskah je demenca pogostejša kot pri moških.

11. Ali alzheimerjeva bolezen poteka v različnih stadijih?

Govorimo o treh izrazitih fazah bolezni: blagi stadij, zmerni stadij in težki stadij.

12. Kdaj je pravi čas, da se osebo z demenco preseli v dom starejših občanov?

Selitev v dom postane potrebna, ko družina, svojci ali skrbniki doma niso več zmožni skrbeti za osebo. Nekatere družine lahko zelo dolgo skrbijo za svojca z demenco doma, ker si več otrok deli odgovornost zanj, imajo pomoč, so upokojeni … Drugi za svojega svojca skrbijo težje in je namestitev potrebna prej.

13. Kako postavijo diagnozo demence?

Diagnoza ponavadi zahteva obravnavo na dveh stopnjah: prva je ugotovitev, diagnoza demence in druga prepoznavanje vrste demence.
Zdravnik se lahko odloči za analizo krvi in urina, elektrokardiogram, da izloči druge možne vzroke simptomov (sladkorna bolezen, holesterol, ščitnica, infekcije …).
Test, ki se nanaša na kognitivne sposobnosti (KPSS – kratek preizkus spoznavnih sposobnosti), vsebuje vprašanja o datumu, uri, letnem času, sposobnosti računanja, govornem izražanju, risanju, pisanju, risanju ure. Izvaja ga osebni zdravnik.
Druge preiskave: CT možganov (računalniška tomografija), MRI (slikanje z magnetno resonanco), PET (pozitronska emisijska tomografija).

14. Ali se bolnik z demenco zaveda svojega stanja?

Odvisno od tega, v kateri fazi razvoja bolezni je (oseba z demenco gre skozi več faz razvoja bolezni). V 1. fazi (blaga oblika) se oseba zaveda, da njen spomin in kognitivne funkcije slabijo, sama opazi prve spremembe. V tej fazi se osebi postavi diagnozo. Govor in razumevanje sta še vedno ohranjena, so pa vidne prve spremembe. V 2. fazi (zmerna oblika) prihaja do večjih sprememb v možganih (govor, sklepanje, zavestno mišljenje, razmišljanje, spremembe osebnosti, nekritičnost). Ko je bolezen v 3. fazi (težka oblika), so možgani zmanjšani (atrofirani), oseba je v celoti odvisna od pomoči drugih (neprepoznavanje družinskih članov, ni več mogoča besedna komunikacija). Ni popolnoma znano, do kakšne mere je oseba v tretji fazi še zmožna razumeti, kaj se dogaja. Skoraj zagotovo pa čuti bolečino in se ne počuti dobro, če je lačna ali žejna.

15. Kaj menite o teoriji, da je demenca diabetes tip 3?

Obstajajo rezultati manjših raziskav, v katerih so osebe z alzheimerjevo boleznijo zdravili z zdravili za sladkorne bolezni. Rezultati kažejo izboljšanje simptomov, vendar so to manjše raziskave, ki predvidevajo, da je lahko eden od vzrokov za povišan nivo beta amiloida (v možganih) sladkorna bolezen. Glede na to, da trenutno ni znanega vzroka, zakaj pride do demence, ostaja teorija diabetesa tipa 3 le ideja.

 

Avtor : Petra eDemenca