Več znanja in informacij ima starejša oseba, svojci, skrbniki osebe z demenco, hitreje lahko ukrepajo, ko zaznajo očitne spremembe v življenju, mišljenju in spominu ljubljene osebe.
V pomoč in razmislek naj bodo najpogostejša vprašanja in odgovori o demenci. V kolikor imate vprašanje o demenci, nam ga lahko posredujete na: edemenca@gmail.com.

Vprašanje o demenci

Najpogostejša vprašanja o demenci:

1. Kaj je demenca? Ali obstaja več oblik demenc?

Demenca je sindrom, skupek simptomov, ki opisuje vsako stanje za katerega je značilno nenormalno ter izrazitejše zmanjšanje kognitivnih funkcij osebe (spomin, mišljenje, načrtovanje, osebnostne lastnosti, orientacija, razumevanje, računanje, govorno izražanje, učenje in presoja). Zmanjšane možganske funkcije vplivajo tudi na sposobnost obvladovanja čustev, motivacijo, primerno družbeno vedenje in splošno družabnost osebe. Nanaša se na več različnih bolezni, pri vseh pa so prizadeti možgani (deformirane živčne celice).

Obstaja več oblik demenc, ena oseba ima lahko tudi dve obliki demence (mešana demenca), najbolj pogoste pa so:
-Alzheimerjeva bolezen,
-vaskularna demenca,
-demenca z Lewyjevimi telesci,
-frontotemporalna demenca.

2. Kaj povzroča demenco?

Demenco povzroča poškodba živčnih celic v možganih.
Na razvoj demence vplivata tudi okolje in način življenja osebe, vendar natančnih razlogov za nastanek demence še ni ugotovljenih.

3. Od kod ime za Alzheimerjevo bolezen?

Alois Alzheimer, nemški nevrolog, je bil prvi zdravnik, ki je opisal poškodbe možganov, ki so značilne za Alzheimerjevo bolezen.

4. Kaj se dogaja v možganih pri Alzheimerjevi bolezni?

Pri Alzheimerjevi bolezni, se izgubljanje živčnih celic prične v predelu hipokampusa, ki igra glavno vlogo za spomin. Zato se izgubljanje spomina, v večini primerov, opazi med prvimi znaki. Kasneje bolezen napade druge dele možganov (možgansko skorjo), glede na to, kateri predeli možganov/režnji so prizadeti, tisti znaki, spremembe so pri osebi najbolj opazne (komunikacija, organizacija, orientacija …).

V možganih, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, se tvori nenormalna oblika beljakovine amiloid, ki se nalaga v zunanjih plasteh možganov v skupkih. Skupki beljakovine amiloid škodljivo vplivajo na živčne celice ali nevrone, saj celice odmrejo in se sesedajo vase (odmiranje možganskih celic). Prizadeti nevroni začnejo tvoriti popačeno obliko TAU, ki povzroča spremembe v zgradbi celice (beljakovina TAU je zadolžena za vzdrževanje oblike živčne celice).

Nastanejo tako imenovane pentlje (odmrte živčne celice), ki so poglavitna značilnost Alzheimerjeve bolezni. Pri možganskem tkivu, ki ga je prizadela Alzheimerjeva bolezen so pod mikroskopom jasno vidne pentje in skupki beljakovine amiloid. Zaradi odmiranja živčnih celic se nekateri deli možganov skrčijo (vidno na možganskih slikah).

5. Kaj lahko naredim, če dobim diagnozo demence?

Znanje je vaše najboljše orožje.

Temeljito se poučite o bolezni in njenem poteku, znakih, zdravljenju. Poiščite druge ljudi, ki imajo diagnozo demence, in se pogovarjajte z njimi, delite svoje strahove, nasvete in občutke. Ne bojte (ali sramujte) se povedati diagnoze družini, prijateljem in sorodnikom. Dober splošni zdravnik vas bo poslušal in svetoval, kako živeti z demenco in kaj vam lahko pomaga (zdravila za lajšanje nekaterih simptomov).

6. Ali obstaja zdravilo za demenco?

Trenutno ni zdravila, ki bi demenco pozdravilo.

Obstajajo pa zdravila, ki lahko ustavijo hitro napredovanje demence in lajšajo nekatere moteče simptome (depresija, nespečnost…). Zdravila pomagajo osebam boljše funkcionirati v vsakdanjem življenju. Učinek zdravil se razlikuje od osebe do osebe in ne pomaga vsem enako.

7. Katera zdravila za demenco je možno dobiti v Sloveniji?

Zdravila “inhibitorji holinesteraz”: Donepezil, Rivastigmine, Galantamin in Memantin.

8. Starš ima diagnozo demence in ne zna več ravnati z denarjem, kaj naj storim?

V takšnem primeru ste dolžni zaščititi premoženje osebe, ki zaradi bolezni ni več zmožna kakovostno zastopati svojih interesov. Obrnite se na pristojni center za socialno delo, opozorite jih na vašo situacijo in zaprosite za skrbništvo nad odraslo osebo. Takšen status vam bo omogočil, da boste uradno (z odločbo sodišča) zaščitili in skrbeli za finance in premoženje vašega starša.

9. Moja mama ima diagnozo Alzheimerjeve bolezni, kako naj ji razložim, kaj je ta bolezen, in povem resnico?

V kolikor imate težave, kako razložiti mami, kaj je Alzheimerjeva bolezen, lahko za pomoč pri razlagi zaprosite njenega osebnega zdravnika. Prav je, da oseba pozna svojo diagnozo in se ji pove resnica (v kolikor je oseba zmožna razumeti povedano). Razložite ji, da bolezen ne bo napredovala hitro, vendar, da bo čez čas potrebovala čedalje več pomoči in da bo postala čedalje bolj odvisna od drugih. Skupaj izberite ustrezen dom starejših občanov, v primeru, če bo kasneje potrebovala namestitev. Pogovorite se tudi o skrbi za njene finance in premoženje. Povejte, da ji boste kot družina pomagali in jo podpirali. Nekatere osebe po postavljeni diagnozi čutijo olajšanje, saj končno vedo, kaj jim je.

10. Ali je demenca pogostejša pri ženskah?

Da, pri ženskah je demenca pogostejša kot pri moških.

11. Ali Alzheimerjeva bolezen poteka v različnih stadijih?

Poznamo dve šoli, ki opisujeta faze demence. Prva šola govori o štiri fazah demence, druga šola (bolj priljubljena v ZDA) pa govori o sedmih fazah demence.

Štiri faze demence:

1.zgodnaj faza,

2.vmesna faza,

3.pozna faza,

4.zaključna faza.

12. Kdaj je pravi čas, da se osebo z demenco preseli v dom starejših občanov?

Selitev v dom postane potrebna, ko družina, svojci ali skrbniki doma niso več zmožni skrbeti za osebo. Nekatere družine lahko zelo dolgo skrbijo za svojca z demenco doma, ker si več otrok deli odgovornost, imajo pomoč, so upokojeni … Drugi za svojega svojca skrbijo težje in je namestitev potrebna prej.

13. Kako postavijo diagnozo demence?

Diagnoza ponavadi zahteva obravnavo na dveh stopnjah: prva je ugotovitev, diagnoza demence in druga prepoznavanje vrste demence.
Zdravnik se lahko odloči za analizo krvi in urina, elektrokardiogram, da izloči druge možne vzroke simptomov (sladkorna bolezen, holesterol, ščitnica, infekcije …).
Test, ki se nanaša na kognitivne sposobnosti (KPSS – kratek preizkus spoznavnih sposobnosti), vsebuje vprašanja o datumu, uri, letnem času, sposobnosti računanja, govornem izražanju, risanju, pisanju, risanju ure. Izvaja ga osebni zdravnik.
Druge preiskave: CT možganov (računalniška tomografija), MRI (slikanje z magnetno resonanco), PET (pozitronska emisijska tomografija).

14. Ali se bolnik z demenco zaveda svojega stanja?

Odvisno od tega, v kateri fazi razvoja bolezni je (oseba z demenco gre skozi več faz razvoja bolezni):

V 1. fazi (zgodnja faza) se oseba zaveda, da njen spomin in kognitivne funkcije slabijo, sama oseba opazi prve spremembe. V tej fazi bi bilo potrebno osebi postaviti diagnozo, saj so zdravila najbolj učinkovita ravno v zgodnji fazi demence. Govor in razumevanje sta še vedno ohranjena, so pa vidne prve spremembe. V 2. fazi (vmesna faza) prihaja do večjih sprememb v možganih (govor, sklepanje, zavestno mišljenje, razmišljanje, spremembe osebnosti, nekritičnost). Ko je bolezen v 3. fazi (pozna faza), so možgani zmanjšani (atrofirani), oseba je v celoti odvisna od pomoči drugih (neprepoznavanje družinskih članov, ni več mogoča besedna komunikacija). V 4. fazi (zaključna faza) oseba večino časa prespi, sveta okoli sebe se ne zaveda več. Ni popolnoma znano, do kakšne mere je oseba v tretji in četrti fazi še zmožna razumeti, kaj se dogaja. Skoraj zagotovo pa čuti bolečino, negativna čustva in se ne počuti dobro, če je lačna ali žejna.

 

 

Avatar
Avtor : eDemenca