Ustno zdravje je izredno pomemben del splošnega zdravja človeka. Ohranjeno zobovje v starosti vpliva na počutje, hranjenje ter samozavest osebe. Dokazano je, da parodontalna bolezen vpliva na možgane oziroma celotni organizem človeka. Izrednega pomena je, da vsakodnevno čistimo in ščetkamo svoje zobe in na ta način odstranimo bakterije, ki se nabirajo v obzobnih žepih. Ne pozabimo pa tudi na dejstvo, da oseba brez zob veliko težje žveči hrano, kar vpliva na kakovostno prehranjevanje osebe. S hrano človek krepi svoje zdravje in telo – varovalni in preventivni dejavnik.

O tem, kako pomembno je dobro ustno zdravje, kako poteka zobozdravstvena oskrba oseb z demenco in kako ravnamo v primeru, da oseba z demenco, zavrača ustno higieno, smo se pogovarjali z asist. mag. Tadej Ostrc, dr. dent. med., spec. stom. protetike.

 

Zakaj je tako zelo pomembno, da dobro ustno zdravje, redno skrb za zobe, vzdržujemo tudi v starosti?

Za sistemsko in ustno zdravje je pomembna biološka meja starosti, ki je individualno zelo različna in spremenljiva. Med posamezniki je namreč opaziti velike razlike: nekateri so kljub visoki kronološki starosti zdravi in lahko živijo samostojno, drugi so že pri nižji kronološki starosti bolj ali manj oslabeli zaradi kroničnih telesnih ali duševnih bolezni, tretji pa zaradi slabotnosti potrebujejo neprekinjeno nego.

Starost sama po sebi pravzaprav ne vpliva pomembno na ustno zdravje.

Ustno zdravje starostnika je rezultat genetske predispozicije, življenjskega sloga, odnosa do lastnega zdravja, sistemskih bolezni in stomatološke oskrbe skozi celo življenje. Tako stereotip brezzobega starostnika, ki ima totalni snemljivi protezi že nadomešča nov stereotip starostnika z ohranjenim zobovjem, ki zaradi značilnih bolezenskih sprememb in ustrezne ozaveščenosti obiskuje zobozdravnika tako pogosto kot v mlajših letih.

Najpogostejše bolezni v ustni votlini starostnikov so zobni karies, parodontalna bolezen, različne druge bolezni ustne sluznice in zmanjšana funkcija slinavk.

Ali prehrana vpliva na ustno zdravje, kvaliteto zob? Katero vrsto hrane bi priporočili starejšim osebam in katero odsvetovali?

S pomočjo pravilne in uravnotežene prehrane se je mogoče še bolj izogniti težavam z zobmi in obzobnimi tkivi. Obroki morajo biti sicer hranljivi. Izogibati pa se je potrebno prigrizkom z visoko vsebnostjo sladkorjev ter pitju gaziranih pijač in sokov.

Najbolj zdrava pijača je voda!

Starejše generacije so v primerjavi z mlajšimi navajene na manj obdelane hrane, kar je zelo pomembno tako z vidika ustne higiene, kot tudi ohranjanja vsebnosti hranil.

V kolikor ima starejša oseba težave pri hranjenju zaradi pomanjkanja zob, kaj svetujete?

Pomembna je sanacija zobovja v mlajših letih, da lahko potem stanje oralnega zdravja ohranjamo v pozno starost. V kolikor je stanje zob in obzobnih tkiv že takšno, da otežuje hranjenje pa se začasno pacienti poslužijo tudi mehkejše hrane.

Kako pogosti bi morali biti obiski pri zobozdravniku?

Izguba zob in pripoja dlesni sta posledici kariesa in parodontalne bolezni, ki pogosteje prizadeneta tudi starejše zaradi slabše ustne higiene. Slabša ustna higiena je lahko posledica tresenja rok, depresije, demence in prehoda na mehko hrano. Izguba zob in pripoja dlesni vplivata ne samo na žvečenje in hranjenje ampak tudi na samospoštovanje, komunikacijo in socialne interakcije.

Ve se tudi, da bakterijska okužba v ustih poveča tveganje za aspiracijsko pljučnico, zato lahko trdimo, da takšna kronična infekcija v ustih ogroža ne samo zdravje, ampak je lahko ob zapletih tudi smrtno nevarna.

Svetuje se, da se oseba udeležuje rednih preventivnih pregledov pri zobozdravniku na 6 mesecev, kjer mu ustni higienik ali zobozdravnik opravita morebitno odstranitev trdih in mehkih zobnih oblog. Če pa ima oseba težave z obzobnimi tkivi (dlesnimi) pa morajo biti takšni obiski še pogostejši.

Ali je pomembno, da svojec osebe z demenco, stalnega zobozdravnika, seznani z diagnozo osebe?

Zelo pomembno je, da ima zobozdravnik o vas in vašem zdravstvenem stanju čim več informacij. Tako bi tudi zobozdravnik moral vedeti za vaše splošno zdravstveno stanje, stopnjo demence, morebitne kognitivne motnje, predvsem pa za vsa zdravila (na recept in brez recepta) zaradi morebitnih interakcij med zdravili.

Eden od prvih znakov demence je, da oseba prične opuščati svoje higienske navade. Med njimi je tudi umivanje zob, ki za marsikoga predstavlja preveč naporno opravilo. Kako osebo z demenco motivirati in spodbuditi k redni rutini umivanja zob?

Pri higieni je pomembno, da se pri bolnikih z demenco uporablja zobno ščetko z velikim ročajem in mehkimi ščetinami ter majhno glavo ščetke, da doseže tudi težje dostopna mesta. Električne zobne ščetke naj se uporablja le v soglasju z zobozdravnikom, ki vam bo tudi razložil prednosti in slabosti takšne naprave. Pomembno je tudi čiščenje medzobnih predelov, kar dosežemo z nitkanjem zob ali s pomočjo medzobnih ščetk (1x dnevno pred spanjem).

Ker je takšno opravilo tehnično zahtevnejše obstajajo tudi različna pomagala, v poznejših stadijih pa je vsekakor dobrodošla tudi pomoč negovalca. Fluoriranje je pomembno pri obrambi pred kariesom, zato je potrebno uporabljati zobne paste z vsebnostjo 1450 ppm fluoridov, po posvetu z zobozdravnikom pa tudi posebne gele ali pa opraviti profesionalno fluoriranje.

Pomembno je tudi, da ne uporabljamo ustnih vod na osnovi alkohola. Boljše so takšne na osnovi klorheksidina.

Oseba z demenco potrebuje pregled zobozdravnika, vendar ga zavrača in ne želi v ordinacijo, kaj lahko storijo svojci?

Pomembno je poudariti, da posameznik z diagnozo demence izgubi sposobnost odločanja, zato je vedno pred nami izziv – presoja, ali ima posameznik sposobnost, da bi podal soglasje za zdravljenje. Zobozdravnik lahko predlaga zdravljenje, ki je oprto na mnenje ostalih zdravstvenih delavcev. Moramo pa vedeti, da imajo tudi pacienti z demenco boljše in slabše dneve, zato je včasih potrebna le prestavitev termina.

Kako postopati kadar oseba z demenco svojcem ne pusti /odklanja umivanje zob, opravila pa sama ne zmore več?

Pri bolnikih z demenco je pomembna uporaba preprostih besed in navodil. Govoriti je potrebno jasno in počasi ter zagotoviti zadosten čas. Včasih je potrebno stvari ponoviti z drugimi besedami. Tudi slike in znaki so nam lahko v pomoč, predvsem pa očesni kontakt, nasmeh in pomirjanje bolnikov.

Kako ustrezno skrbeti za ustno protezo osebe z demenco?

Zobne proteze je potrebno čistiti z navadno milnico in ščetko (tudi krtača za nohte). Uporaba zobne paste za higieno protez se ne priporoča, saj je preveč abrazivna. Pomembno je tudi razkuževanje protez s pomočjo razkužilne tabletke, vendar strogo v skladu z navodili proizvajalca.

Kako naj svojci ravnajo, če oseba z demenco protezo izgubi, založi, kje pozabi ali pa namerno skrije?

Takih primerov je čedalje več, kljub veliki pozornosti svojcev. Potrebno je ohraniti mirno kri in poskušati poiskati protezo. Največkrat se zobne nadomestke najde na neobičajnih mestih, izpraševanje in kreganje ponavadi ne prinesejo uspeha, le obe strani sta v večjem stresu.

Kako lahko svojci vplivajo na ustno zdravje osebe z demenco v domu starejših občanov? Ali se vam zdi pomembno, da v času obiska preverijo tudi stanje zob, proteze?

Vsekakor! Že kratek ogled nadomestka, njegovo čiščenje, čiščenje preostalih zob in hiter pregled bo zelo pripomoglo k boljšemu počutju in zdravju naših svojcev. Vedeti moramo, da so starejše osebe z demenco tudi bolj nagnjene k vnetnim procesom v ustni votlini, glivičnim obolenjem in da velikokrat ne znajo povedati, da imajo bolečino v ustni votlini.

Narejenih je bilo nekaj raziskav, ki povezujejo ustno zdravje z razvojem demence. Večje število lastnih zob naj bi zmanjševalo razvoj Alzheimerjeve bolezni. Kakšno je vaše mnenje glede raziskav povezanih z zobmi in nevrološkimi boleznimi?

Opravljenih je bilo nekaj manjših raziskav, ki povezujejo vnetje obzobnih tkiv oz. bakterije, ki ga povzročajo in razvoj Alzheimerjeve bolezni.

“Osumljena” je predvsem bakterija Porphyromonas gingivalis. Do sedaj so bile to manjše študije, letos pa je bila objavljena študija Nacionalnega inštituta za staranje, ki je del Nacionalnega inštituta za zdravje v ZDA, kjer so pregledali podatke več kot 6000 udeležencev. Dognali so, da res obstaja močna povezava med stanjem obzobnih tkiv in različnimi tipi demenc.

Vendar so še vedno potrebna randomizirana preskušanja, o učinkovitosti parodontalnega zdravljenja proti pojavu in napredovanju nevrodegenerativnih motenj, kot je Alzheimerjeva bolezen. Vsekakor pa je zelo priporočljivo, da že sedaj skrbimo ne samo za zobe, ampak tudi za obzobna tkiva z nitkanjem, uporabo medzobnih ščetk in pravilno tehniko ščetkanja.

Asist. mag. Tadej Ostrc, dr. dent. med., spec. stom. protetike.
Katedra za stomatološko protetiko, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Center za stomatološko protetiko, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana.

Avatar
Avtor : eDemenca