Demenca je bolezen možganov. Je stanje v katerem se delovanje možganskih funkcij (sporočanje, mišljenje, govor, prepoznavanje, načrtovanje, organiziranje, orientacija) postopama poslabšuje. Ni del normalnega staranja saj osebi odvzame naraven proces staranja in vpliva na vse delovanje in samostojnost, življenje osebe.

Demenca je pogosta bolezen, ki lahko prizadane vsakogar. Gre za globalni problem vseh ljudi, ras, družbenih slojev. Pomembno vlogo igra zgodnja diagnoza, saj je ključna za razumevanje sprememb pri osebi in v večini primerov oseba (v začetni fazi bolezni) lahko še vedno sama odloči o svoji prihodnosti, naredi načrte in izrazi svoje želje. Zgodnja diagnoza demence lahko osebi z demenco in svojcem omogoči, da se načrtno pripravijo na prihodnost in uredijo vse potrebno v zvezi s pooblastili (v primeru kasnejše izgube opravilne sposobnosti osebe).

Demenca se pogosto začne neopazno. Začetni simptomi pri osebi se pripisujejo starosti, ne posveča se posebne pozornosti spremembam, ki se začno dogajati osebi. Bolezen lahko poteka zelo različno. Nekateri z demenco živijo več kot 20 let, drugi mnogo manj.

Osebe z demenco lahko z ustrezno pomočjo, zdravljenjem, podporo in skrbni negi živijo dobro. Demence ni mogoče ozdraviti, lahko pa se osebam z demenco pomaga. Ogromen del zdravljenja temelji na praktični in čustveni podpori družine, pomoči oskrbovalcev in njihovih svojcev.

Kaj je vzrok za demenco?

Osnovni vzrok vseh demenc je poškodba živčnih celic v možganih. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen. Na razvoj demence zagotovo vpliva okolje, način življenja in način prehrane.

Za vsako od demenc obstajajo različni vzroki nastanka:

Alzheimerjeva bolezen

90% vseh primerov demence je Alzheimerjeva bolezen.
Vzrok: v možganih, ki jih prizadane Alzheimerjeva bolezen, se tvori nenormalna oblika beljakovine Amiloid. Beljakovine se nalagajo v zunanjih plasteh možganov v skupkih. Skupki škodljivo vplivajo na živčne celice. Nekatere živčne celice odmrejo in se sesedajo vase, pri čemer nastajajo petlje. Pentje, ki jih je mogoče videti pod mikroskopom so glavna značilnost Alzheimerjeve bolezni.

Vaskularna demenca

Vzrok: obolenje možganksih žil, Vaskularna demenca nastane zaradi preslabega dotoka krvi v možgane. Možgani potrebujejo veliko krvi, po kateri prihaja v živčne celice kisik. Normalne stene manjših žil v možganih so gladke, lahko pa postanejo odebeljene z maščobnimi oblogami. Če se to zgodi, se arterija zoži in stena otrdi. Skozi takšno žilo doteka manj krvi, posledica je lahko tudi, da v takšni žili nastane krvni strdek kar povzroči kap. Oseba, ki ima vaskularno demenco se bolj zaveda svoje bolezni kot tista z Alzheimerjevo boleznijo.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Vzrok: v zgodnji fazi bolezni imajo osebe simptome Parkinsonove bolezni (tresavica, zmanjšana gibljivost, tresave roke). Težave s spominom, razmišljanjem so podobne kot pri Alzheimerjevi bolezni, vendar se lahko spreminjajo ves čas. Več je padcev, nemirnost – predvsem ponoči, tavanje osebe, halucinacije. V možganskih živčnih celicah se nabirajo kepice beljakovin -Lewyjeva telesca.

Frontotemporalna demenca

Vzrok: osebe, ki imajo Frontotemporalno demenco so ponavadi mlajše. Prizadet je čelni, senčni reženj možganov. Skoraj v 40% je genska dednost, družinska anamneza. Ni znano, kaj povrzoča negensko obliko bolezni.

Alkoholna demenca

Vzrok: dolgotrajno pitje alkohola v velikih količinah, sindrom Korsakoffa. Posledica je zelo huda izguba spomina, a brez drugih simptomov demence.

Avtor : Petra eDemenca