Demenca je sindrom, ki ga povzroča bolezen možganov. Je stanje v katerem se delovanje možganskih funkcij (sporočanje, mišljenje, govor, prepoznavanje, načrtovanje, organiziranje, orientacija) postopoma poslabšuje. Ni del normalnega staranja, saj osebi odvzame naraven proces staranja in vpliva na vsakodnevna opravila in samostojnost, življenje prizadete osebe v celoti.

Demenca je pogosta bolezen, ki lahko prizadene vsakogar. Gre za globalni problem vseh ljudi, ras in družbenih slojev. Pomembno vlogo pri demenci igra zgodnja diagnoza, saj je ključna za razumevanje sprememb pri osebi in v večini primerov oseba (v začetni fazi bolezni) lahko še vedno sama odloči o svoji prihodnosti, naredi načrte in izrazi svoje želje. Zgodnja diagnoza lahko osebi z demenco in svojcem omogoči, da se načrtno pripravijo na prihodnost in uredijo vse potrebno, tudi v zvezi s pooblastili (v primeru kasnejše izgube opravilne sposobnosti osebe).

Demenca se pogosto začne neopazno. Začetni simptomi pri osebi se večkrat pripisujejo starosti zaradi česar se ne posveča dovolj pozornosti spremembam, ki se začno dogajati pri starostniku. Bolezen lahko poteka zelo različno, odvisno predvsem od tega kateri del možganov je prizadet. Nekateri z demenco živijo več kot 20 let, drugi mnogo manj.

Osebe z demenco lahko z ustrezno pomočjo, zdravljenjem, podporo in skrbno nego živijo dobro. Demence ni mogoče pozdraviti, lahko pa se osebam z demenco pomaga pri zdravljenju določenih izrazitih simptomov (depresija, nespečnost, halucinacije…). Ogromen del zdravljenja temelji na praktični in čustveni podpori osebe in njihovih svojcev.

Kaj je vzrok za demenco?

Osnovni vzrok za nastale spremembe v delovanju osebe je poškodba živčnih celic v možganih. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen. Na razvoj demence zagotovo vpliva tudi okolje, način življenja in način prehrane.

Za vsako od demenc so prisotne različne spremembe v možganih:

Alzheimerjeva bolezen

Najbolj pogosta vrsta demence je Alzheimerjeva bolezen.
Pokazatelj: v možganih, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, se tvori nenormalna oblika beljakovine Amiloid. Beljakovine se nalagajo v zunanjih plasteh možganov v skupkih. Skupki škodljivo vplivajo na živčne celice, ki pričenjajo odmirati/se sesedati vase, pri čemer nastajajo tako imenovane pentlje. Pentlje, ki jih je mogoče videti pod mikroskopom so glavna značilnost Alzheimerjeve bolezni.

Vaskularna demenca

Pokazatelj: obolenje možganskih žil. Vaskularna demenca nastane zaradi preslabega dotoka krvi v možgane. Možgani potrebujejo veliko krvi, po kateri prihaja v živčne celice kisik in glukoza. Normalne stene manjših žil v možganih so gladke, lahko pa postanejo odebeljene z maščobnimi oblogami. Če se to zgodi, se arterija zoži in stena otrdi. Skozi takšno žilo doteka manj krvi, posledica je lahko tudi, da v takšni žili nastane krvni strdek kar povzroči kap. Oseba, ki ima vaskularno demenco se bolj zaveda svoje bolezni kot tista z Alzheimerjevo boleznijo.

Demenca z Lewyjevimi telesci

Pokazatelj: v zgodnji fazi bolezni imajo osebe simptome Parkinsonove bolezni (tresavica, zmanjšana gibljivost, tresave roke). Težave s spominom in razmišljanjem so podobne kot pri Alzheimerjevi bolezni, vendar se lahko spreminjajo ves čas. Več je padcev, nemirnost, nespečnost – predvsem ponoči, oseba tava-begavost, prisotne so halucinacije in blodnje. V možganskih živčnih celicah se nabirajo kepice beljakovin -Lewyjeva telesca.

Frontotemporalna demenca

Pokazatelj: osebe, ki imajo Frontotemporalno demenco so ponavadi mlajše. Prizadet je čelni, senčni reženj možganov (sprednji del možganov se zmanjša in krči). Postopoma poškodbe nevronov povzročijo opazne težave pri razmišljanju, čustvovanju in komunikaciji osebe.

Avatar
Avtor : eDemenca