Zgodnji dejavnik za razvoj demence je tudi izobrazba, ki vpliva na nastanek kognitivne rezerve. Dejavniki, ki nastopijo kasneje pa vplivajo na s starostjo povezano kognitivno upadanje. Tako je pomembno, da začnemo skrbeti za svoje možgane že zgodaj v življenju. Hkrati pa je tudi pomembno, da z vseživljenjskim učenjem ohranjamo možgane vitalne.
Študije so pokazale 12 ključnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj demence. Med njimi je tudi izobrazba, ki ni samo pridobljena formalna stopnja zaključenega šolanja, lahko je pridobljena tudi neformalno prek vseživljenjskega učenja.
Vloga kognitivne rezerve pri demenci
Kognitivno rezervo lahko razumemo kot zalogo sposobnosti, ki so si jo možgani ustvarili preko našega aktivnega življenja. Nekateri se nehajo aktivno izobraževati, učiti in umsko izzivati po končani šoli, spet drugi se učijo celo življenje.
Bolj, kot se možgane uporablja, boljšo kognitivno rezervo smo oziroma bomo ustvarili. Večja kot je kognitivna rezerva, počasnejši je umski upad.
Študije so pokazale, da je ohranjanje kognitivne aktivnost povezano s kasnejšim nastopom demence. Pa tudi, da večja kot je kognitivna aktivnost v zgodnji dobi, manjša je možnost kognitivnega upada.
Zakaj je izobrazba lahko dejavnik tveganja za razvoj demence?
Kognitivna rezerva: Osebe z višjo izobrazbo imajo pogosto bolj razvito kognitivno rezervo, kar pomeni, da imajo večjo sposobnost za kompenzacijo možganskih poškodb ali sprememb. Izobraževanje spodbuja možgane k razvijanju kompleksnih mrež nevronov, kar lahko pomaga ohranjati kognitivne funkcije tudi ob staranju ali ob prisotnosti patoloških sprememb, kot so tiste, ki so povezane z demenco.
Življenjski slog in okolijski dejavniki: Višja izobrazba je pogosto povezana z bolj zdravim življenjskim slogom, boljšim socialno-ekonomskim statusom, boljšim dostopom do zdravstvene oskrbe in večjo udeležbo v intelektualno stimulativnih dejavnostih. Vsi ti dejavniki lahko pomagajo pri zaščiti pred razvojem demence.
Intelektualna stimulacija: Dolgotrajna intelektualna stimulacija, ki je pogosto povezana z višjo izobrazbo, lahko prispeva k boljšemu ohranjanju kognitivnih funkcij. Stalno učenje in izpostavljenost novim izzivom lahko pomagata možganom, da ostanejo aktivni in prožni.
Družbeni in kulturni dejavniki: Višja izobrazba je pogosto povezana z boljšimi socialnimi mrežami in večjo socialno vključenostjo, kar lahko prispeva k boljšemu duševnemu zdravju in zmanjšanju tveganja za demenco. Socialna izolacija in pomanjkanje socialnih stikov sta znana dejavnika tveganja za kognitivni upad.
Dostop do zdravstvene oskrbe: Osebe z višjo izobrazbo imajo pogosto boljši dostop do zdravstvenih virov in informacij, kar omogoča zgodnejše odkrivanje in zdravljenje zdravstvenih težav, ki bi lahko prispevale k razvoju demence, kot so hipertenzija, diabetes in druge kronične bolezni.
Vendar pa je pomembno poudariti, da izobrazba ni edini dejavnik tveganja za demenco. Razvoj demence je kompleksen in ga pogosto povzročajo različni dejavniki, vključno z genetskimi predispozicijami, starostjo, življenjskim slogom in okolijskimi dejavniki.
Kaj lahko storim že danes?
Študije kažejo, da lahko vseživljenjsko učenje in intelektualna dejavnost zmanjšujeta tveganje za razvoj demence. Redno sodelovanje v intelektualno stimulativnih dejavnostih lahko ohranja možganske funkcije in zmanjšuje tveganje za kognitivni upad.
Nekateri načini vseživljenjskega učenja, ki so bili povezani z zmanjšanim tveganjem za demenco:
- Branje: Redno branje knjig, časopisov ali revij spodbuja možganske funkcije in lahko zmanjša tveganje za demenco.
- Učenje novih veščin: Učenje novih jezikov, glasbenih instrumentov, plesnih korakov ali drugih kompleksnih veščin lahko ohranja možganske poti in spodbuja možgansko plastičnost.
- Reševanje ugank in križank: Reševanje izzivov, kot so križanke, uganke in druge miselne igre, lahko ohranja mentalno agilnost in zmanjšuje tveganje za demenco.
- Udeležba v izobraževalnih programih: Sodelovanje v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja, kot so tečaji, delavnice ali univerzitetni tečaji za starejše, lahko ohranja kognitivne sposobnosti in zmanjšuje tveganje za demenco.
Pomembno je tudi opozoriti, da intelektualna dejavnost deluje v povezavi z drugimi dejavniki za zdravje možganov, kot so telesna aktivnost, zdrava prehrana in socialna interakcija. Skupno delovanje vseh teh dejavnikov lahko prispeva k ohranjanju zdravih možganov in zmanjša tveganje za demenco.
Kako vključiti vseživljenjsko učenje in intelektualno dejavnost v svoje vsakodnevno življenje?
Poleg zgoraj navedenih dejavnosti obstaja še veliko drugih načinov, kako vključiti vseživljenjsko učenje in intelektualno dejavnost v svoje življenje.
Naučite se igrati nov instrument, saj imajo po nekaterih raziskavah obstaja verjetnost, da ukvarjanje z glasbo krepi kognitivno rezervo s čimer se zmanjšuje možnost za razvoj demence.
- Prijavite se na tečaj kuhanja ali peke.
- Pridite se pridružiti knjižnemu klubu ali skupini za branje.
- Začnite z blogom ali spletnim dnevnikom.
- Vzemite tečaj fotografiranja ali slikarstva.
- Prostovoljno delo v lokalni knjižnici ali muzeju, ohranjajte socialne stike.
- Učite se novega jezika.
- Igrajte družabne igre ali rešujte uganke.
- Potujte v nove kraje in spoznajte nove kulture.
Pomembno je, da izberete dejavnosti, ki so vam všeč in vas sprostijo. Ko se ukvarjate z nečim, kar vas zanima, je bolj verjetno, da boste to počeli redno in iz tega boste kar najbolje izkoristili.
Poleg spodbujanja možganov je pomembno, da za svoje splošno zdravje poskrbite tudi na druge načine. To vključuje zdravo prehrano, redno telesno aktivnost in dovolj spanja. Prav tako je pomembno, da se družite z drugimi in ostanete socialno aktivni.
Čeprav raziskave kažejo, da lahko vseživljenjsko učenje in intelektualna aktivnost zmanjšata tveganje za demenco, je pomembno omeniti, da ni čarobnega zdravila za preprečevanje te bolezni. Na razvoj demence vplivajo različni dejavniki, vključno z genetiko, starostjo in življenjskim slogom. Vendar pa lahko vključitev aktivnosti za spodbujanje možganov v vaše vsakdanje življenje znatno zmanjša tveganje.
Če vas skrbi tveganje za demenco, se pogovorite s svojim zdravnikom. Lahko vam ocenijo tveganje in vam dajo nasvete, kako izboljšati svoje kognitivno zdravje.
eDemenca
