Imeti in voziti osebni avtomobil nam daje občutek svobode in neodvisnosti. Vendar pa v starosti lahko vožnja postane nevarna. Nevarnost se pojavi predvsem zaradi zmanjšane sposobnosti presoje, težav s koncentracijo, slabši vid in sluh, upočasnjena hitrost reagiranja osebe vključene v cestni promet.

Opustitev vožnje in odvzem vozila je za marsikoga izredno težka odločitev, vendar moramo presoditi, kdaj oseba predstavlja nevarnost za vse ostale udeležence v prometu. Izrednega pomena je, da svojci osebi z demenco svetujejo opustitev vožnje in čim prej ukrepajo v primerih, ko oseba z demenco, vsakodnevno še vedno vozi osebni avtomobil.

Pogovarjali smo se z direktorjem Agencije za varnost prometa, mag. Igorjem Velovom, izvajajo namreč program “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu” s katerim nudijo celovite preventivne dogodke, usposabljanja za seniorje in upokojence, po celoti Sloveniji.

 

Ali lahko predstavite program “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”?

Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, je Agencija za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, Generalno policijsko upravo, DARS-om, Zvezo društev upokojencev Slovenije, Združenjem FORTOX in drugimi, pripravila projekt “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”. S programom se za starejše voznike izvaja celovite preventivne dogodke oziroma usposabljanja po celi Sloveniji. Izkušnje z izvajanjem programa “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu” kažejo, da starejšim voznikom največ težav pri vožnji po cesti povzroča pravilna nastavitev sedežnega položaja, namestitev vzvratnih ogledal (posledično tudi opazovanje za vozilom), vožnja po avtocesti ter vožnja v krožnih križiščih. Pri voznikih, starejših od 70 let, so opazne tudi težave s tehniko vožnje, kot sta denimo vožnja z visokimi obrati in težavno speljevanje v klanec. Iz tega razloga se priporoča uporaba vozila z avtomatskim menjalnikom in vozila z več asistenčnimi sistemi, katerih cilj je povečanje varnosti posameznika v vožnji.

Je starejša oseba lahko tudi previden in vzoren voznik?

Starejši vozniki so zelo raznolika skupina. Razlikujejo se po letih, po funkcionalnih sposobnostih, po izkušnjah, znanju in veščinah, ki so jih pridobili v dolgih letih vozniškega staža. Razlike so tudi v tem, kako pogosto vozijo ter na kakšnih razdaljah, kako motivirani so za vožnjo, da se prilagajajo novim izzivom v prometnih pravilih, infrastrukturi in signalizaciji ter tudi novi opremi v vozilih. Agencija za varnost prometa podpira, da ljudje čim dlje ostanejo mobilni in samostojni, a ob tem se mora vsak posameznik zavedati, da mora kot udeleženec v prometu ravnati odgovorno do sebe in do drugih. Za nesrečo sta namreč vedno kriva vsaj dva, po njej iskati krivca pa je prepozno. Starejšim voznicam in voznikom, ki so podvrženi več dejavnikom tveganja, Agencija za varnost prometa svetuje, naj dosledno upoštevajo prometna pravila, dobro in pozorno spremljajo promet in smer vožnje. Po potrebi agencija priporoča, da starejši vozniki opravijo uro ali dve kondicijske vožnje v šoli vožnje.

“Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”

Katere so vse nevarnosti s katerimi se lahko starejša oseba, zaradi starosti, sreča v prometu?

Starejšim voznikom Agencija priporoča obnovitev znanja pravil vožnje, tudi v krožnih križiščih, vožnje po avtocesti in več pasovnih cestah, znanje prometnih pravil pa lahko preverijo in osvežijo tudi na spletni strani. Agencija še svetuje, da je ob slabih vremenskih razmerah priporočljiva uporaba javnega prevoza. Poleg tega se z lepšimi dnevi na ceste vračajo tudi motoristi, vse več je kolesarjev in pešcev in vsi ti sodijo med najbolj ranljive udeležence v prometu. Nanje morajo biti starejši vozniki še posebej pozorni. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko povsem zakrije motorista, ki je oddaljen 30 metrov. Obenem je vožnja motoristov veliko bolj dinamična, premiki so lahko hitrejši in nenadni, zato jih hitreje spregledamo, kar lahko pripelje do zelo hudih posledic. Pešci in kolesarji pa so lahko manj vidni in opazni, posebej ob mraku in ponoči, sploh, če ne nosijo odsevnih teles.

Kakšni so tisti prvi znaki pri vožnji, ko moramo postati pozorni in razmisliti, če je starejša oseba še varen udeleženec v prometu? Kako pogosti so kontrolni pregledi starejših oseb, da lahko obdržijo prometno dovoljenje?

Starejši vozniki naj opravijo ponoven zdravniški pregled, ko imajo predviden periodični pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sposobnost voznika za vožnjo določi zdravnik, odvisna je od vsakega posameznika in se lahko spreminja iz dneva v dan. Agencija starejšim voznikom svetuje, da tudi sami spremljajo svoje zdravstveno stanje in ko prepoznajo, da se pogosteje kot običajno znajdejo v tveganih situacijah, poiščejo pomoč. V kolikor opazijo spremembe zaradi upada psihofizičnih sposobnosti oz. vpliva zdravil, naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom. Če opažajo spremembe pri vidu, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo nočni vožnji. Samokontrola ima izredno velik pomen. Kadar se ne počutijo dobro ali so utrujeni, naj se izogibajo vožnji, ravno tako naj ravnajo, kadar uživajo zdravila. Pri slednjih naj bodo starejši vozniki še posebej pozorni in se o morebitnih omejitvah glede vožnje in uživanja določenih zdravil (trigoniki) posvetujejo s svojim zdravnikom. Podatki iz leta 2017 kažejo, da ima vsak drugi prebivalec Slovenije, star 65 let ali več, vsaj dve zdravili na recept, ki lahko vplivata na psihofizične sposobnosti. Agencija ob tem opozarja vse sorodnike, da so pri starejših voznikih tudi oni pozorni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo. Zelo priporočljiva je udeležba na naših delavnicah v okviru programa Sožitje, ki potekajo po vsej Sloveniji ali na tečajih varne vožnje za seniorje. Tu bodo izvedeli tudi, kdaj je potreben kontrolni pregled, kdaj je primeren trenutek, da prenehamo voziti in podobne zelo uporabne podatke, ki lahko pomembno vplivajo na njihove prihodnje odločitve o (ne)nadaljevanju s samostojno vožnjo.

Kdaj menite, da je pravi čas, da se s starejšo osebo pogovorimo o njeni omejitvi samostojne vožnje v prometu?

Nedvomno imajo pri tem veliko vlogo tako vsi sorodniki oziroma bližnji kot tudi osebni zdravnik, da so pozorni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo. Svojci in zdravnik starejšega voznika najbolje poznajo in lahko hitro opazijo, če prihaja do sprememb v njihovem pomnjenju, vedenju ali psihofizičnem stanju nasploh. Ob takšnih opaznih spremembah je zagotovo priložnost in tudi odgovornost bližnjih za prvi pogovor, ki naj poteka umirjeno, sogovornik pa naj skuša na obziren način razložiti opažanja ter posledično pasti in tveganja za samostojno vožnjo. Dokler upad psihofizičnih sposobnosti še ni prevelik, ni nujno, da se takoj preneha z vožnjo, menijo zdravniki, a treba je skrbno spremljati napredovanje bolezni.

“Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”

Kdaj je treba prenehati voziti? Kako se soočiti s to težko odločitvijo, predvsem v primerih, ko starejša oseba ne želi opustiti vožnje? Kakšno vlogo ima osebni zdravnik osebe z demenco pri preprečevanju vožnje?

Z leti se naše psihofizične sposobnosti zmanjšujejo, tako zaradi staranja kot tudi zaradi bolezni, ki se pogosteje in v večjem številu pojavljajo v starejšem življenjskem obdobju. Za starejšega voznika je izjemno pomembno, da prilagodi vožnjo svojemu zdravstvenemu stanju in zmožnostim ter aktualni sposobnosti za vožnjo, se izogne težjim razmeram na cesti in po navodilu zdravnika tudi opusti vožnjo za čas zdravljenja, rehabilitacije ali jemanja zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti. Seveda v ta okvir sodi tudi demenca, pri čemer zdravnik splošne medicine – osebni zdravnik voznika pregleduje, ga usmerja na preglede k specialistom… Zaradi njegovega celovitega pregleda nad voznikovim zdravstvenim stanjem, poznavanja njegovega socialnega okolja, lahko vozniku svetuje kar najbolje in pričakuje, da bo pacient-voznik njegovim navodilom in priporočilom zaupal in sledil. Nekatere osebe z demenco same opustijo vožnjo, včasih tudi zato, ker so na cesti že doživele neprijetno izkušnjo, spet drugim je potrebno posvetiti več časa za pogovor, ki naj vodi v odgovorno odločitev za opustitev samostojne vožnje.

Vožnja in oseba z demenco? Koliko oseb z demenco je še vedno vsakodnevno vključenih v promet? Na kakšen način se spremeni vožnja osebe z demenco?

Vozniška uspešnost je odvisna od vozniške spretnosti in vozniške zmožnosti. Zmožnost pa je odvisna od senzoričnih, motoričnih in kognitivnih sposobnosti voznika. V Sloveniji se ocenjuje, da ima demenco okrog 33.000 oseb, a statistike za osebe z demenco v korelaciji do imetnikov vozniških izpitov se po dostopnih podatkih ne vodijo. Ne pozabimo še na voznike enoslednih motornih vozil, to so motorji in mopedi, pa tudi na kolesarje, ki sodijo med bolj ranljive skupine udeležence v prometu. Tudi med njimi so zagotovo tisti, ki trpijo za demenco. Osebe z demenco pogosto menjujejo strani (levo, desno), ne prepoznavajo barv semaforja, prometne signalizacije in so nepozorni na vrsto drugih okoliščin in na cestno-prometne predpise. Pogosto so dezorientirani, se ne znajdejo, predvsem na novih poteh ali v okoliščinah, kot je zelo gost promet. Vse to predstavlja visoko stopnjo tveganja za nastanek prometne nesreče. Takšni vozniki so za ostale udeležence v prometu izjemno nepredvidljivi in posledično nevarni. Za primer vzemimo pešca, ki pravilno prečka prehod pri zeleni luči, pri tem pa ne pričakuje, da bo tedaj sočasno rdečo luč, prevozil voznik, ki ima demenco in se ne zaveda, da je pravkar storil pomembnejši prometni prekršek. Takšnih in podobnih situacij je lahko zelo veliko.

“Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”

Kako ukrepati kot svojec osebe z demenco, da se na pravi način razloži osebi in “zahteva” opustitev vožnje? Kakšne so vse možnosti ukrepanja? Ali je odvzem ključev avtomobila res edina rešitev?

Voznikov, ki so popolnoma prepričani, da lahko vozijo, tudi, ko zaradi napredovanja bolezni to že ni več varno, zelo pogosto tudi bližnji ne morejo prepričati, ne glede na ves trud, ki ga vlagajo v pogovore. V tem primeru je ključno sodelovanje z izbranim zdravnikom oziroma s specialisti, v kolikor se voznik že zdravi pri njih. Včasih na resnost in napredovano bolezen žal opozori šele nastanek prometne nesreče. Zato je ura ali dve obnovitvene oziroma kondicijske vožnje pod vodstvom strokovnjaka lahko tista, ki vozniku pokaže realne omejitve, s katerimi se že sooča zaradi bolezni. Mnenje takšnega strokovnjaka, bo morda voznik lahko lažje sprejel, kot pa če ga k opustitvi vožnje nagovarjajo bližnji, četudi v imenu varnosti njih samih in ostalih udeležencev v prometu. Nujno je, da oseba opravi pregled pri osebnem zdravniku, ki bo po ugotovitvi znakov demence, pacienta napotil k specialistu. Po dostopnih podatkih je postopek takšen: 1. specialist postavi diagnozo, s katero se oseba vrne k osebnemu zdravniku, ki osebo napoti na 2. nevrologa, psihiatra ali drugega specialista, ki osebo po pregledu napoti na 3.pooblaščene institucije, da preverijo, ali je oseba še sposobna voziti. To so specialisti medicine dela, prometa in športa, ki se lahko odločijo še za dodatna mnenjena. Na podlagi vseh mnenj pa presodijo o vozniški zmožnosti osebe z demenco. Če ugotovijo, da za vožnjo oseba ni več zmožna, o tem obvestijo upravno enoto, prav tako obvestijo osebnega zdravnika in seveda tudi osebo z demenco. Gre za postopek, ki časovno ni kratek, ves ta čas pa oseba še vedno razpolaga z veljavnim vozniškim dovoljenjem, kar seveda predstavlja tveganje za vse udeležence v prometu.

Kje si lahko zainteresirani preberejo in izvedo več o enodnevnih preventivnih dogodkih, ki jih organizirate v okviru programa “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu” ?

V letošnjem maju bodo izvedena še tri srečanja: 15. in 16. 5. 2019 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v okviru Dni medgeneracijskega sožitja in 21. 5. 2019 v Logatcu. Po poletnem zatišju bomo z izvedbo nadaljevali v septembru, termini prihodnjih srečanj bodo objavljeni naknadno v spletnem koledarju.

Avtor : Petra eDemenca