Ste tudi vi začeli dan s skodelico kave?
Če je temu tako, spadate med kupca ene izmed 167,4 milijona prodane vrečke kave v letu 2020 po podatkih Mednarodne organizacije za kavo. Svetovni izvoz kave je decembra 2022 znašal 10,88 milijona vrečk. Poraba kave v letih 2020-2021 v Evropi pa je skupaj 54.065 vreč po 60 kg kave.
Skodelica dišeče kave, znana po svojem bogatem okusu in dvigu jutranje energije pa lahko glede na spodnje štiri študije celo zaščiti vaše možgane pred demenco.
Študija, objavljena v Journal of Alzheimer’s Disease leta 2020, je pokazala, da je redno uživanje kave povezano z manjšim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Študija je v povprečju pet let spremljala več kot 1400 udeležencev in ugotovila, da so imeli tisti, ki so popili tri do pet skodelic kave na dan, 65 % manjše tveganje za razvoj demence kot tisti, ki so popili manj kot eno skodelico kave na dan.
Študija iz leta 2017, objavljena v Journal of Nutrition, Health & Aging, je pokazala, da so imeli starejši, ki so popili vsaj eno skodelico kave na dan, 53 % manjše tveganje za razvoj demence kot tisti, ki kave niso pili.
Tretja študija, objavljena v European Journal of Epidemiology leta 2018, pa je pokazala, da je zmerno uživanje kave (3-5 skodelic na dan) povezano z manjšim tveganjem za demenco in kognitivni upad.
Študija objavljena v Journal of Neuroscience, ki jo je izvedel Gregory Freund, profesor na Univerzi I’s College of Medicine pa je ugotavljala, kaj se zgodi, ko možganom primanjkuje kisika (hipoksija) in kako kofein vpliva na odziv telesa. Hipoksija pomeni pomanjkanje preskrbe telesa s kisikom v tkivih.
Preučevali so povezavo med hipoksijo, nevrodegenerativnimi motnjami, kot je Alzheimerjeva bolezen in kofeinom, ki blokira sposobnost celic, da prepoznajo adenozin, kar zmanjša obseg vnetja. Adenozin je kemična snov, ki se vsak buden trenutek posameznika v telesu povečuje, medtem ko ga telo med spanjem razgrajuje. Adenozin telesu javlja povečano potrebo po spanju, kofein pa deluje prav na to snov in ji preprečuje, da bi se pravilno vezala na ustrezne receptorje. Zato, se svetuje, da se ne uživa kofeina vsaj 6 ur pred spanjem.
To idejo so podprli tudi s preizkušanjem drugih zdravil, ki blokirajo te receptorje na podoben način kot kofein, vendar natančneje in močneje. Študija na miših je pokazala, da se je izboljšalo delovanje možganov miši z gensko vneseno obliko proteina tau, ki je povezan z Alzheimerjevo boleznijo.
Izkazalo se je, da kofein moti sposobnost celic, da bi prepoznale adenozin, ki deluje kot zaviralni nevrotransmiter, kar zmanjša obseg vnetja v možganih.
Večina študij kaže, da redno uživanje kave zmanjša tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni pozneje v življenju posameznika, vendar si vsi rezultati študij niso enotni. Vseeno pa se glede na dostopne rezultate zdi, da je zmerno uživanje kave še posebej koristno pred pojavom demence.
Poleg skodelice kave si vedno privoščite tudi kozarec vode!
Zaščitni učinek kave je posledica več različnih spojin:
- Kofein: Kava je bogata s kofeinom, psihoaktivno naravno snovjo, ki lahko stimulira centralni živčni sistem in izboljša kognitivne funkcije. Dokazano je, da kofein izboljša budnost, pozornost in spomin.
- Protivnetni učinki: Kronično vnetje v možganih je pogosta značilnost nevrodegenerativnih bolezni. Kava vsebuje spojine, ki delujejo protivnetno, vključno s kofeinom, klorogensko kislino in trigonelinom. Te spojine lahko zmanjšajo vnetje v možganih in jih zaščitijo pred kognitivnim upadom.
- Antioksidanti: kava je bogat vir antioksidantov, vključno s klorogensko kislino, polifenol, kinini in flavonoidi. Te spojine zaščitijo možgane pred oksidativnim stresom, ki lahko poškoduje možganske celice in prispeva k razvoju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.
- Izboljšana občutljivost na inzulin: odpornost na inzulin in oslabljen metabolizem glukoze sta povezana s kognitivnim upadom in demenco. Dokazano je, da uživanje kave izboljša občutljivost za inzulin in presnovo glukoze, kar lahko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek nevrodegenerativnih bolezni. Povezujejo jo z zmanjšanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
- Cafestol in kahweol: Cafestol in kahweol sta dva diterpena, ki ju najdemo v kavnem olju. Povezujejo jih tako s koristnimi kot s škodljivimi učinki na zdravje. Po eni strani se je izkazalo, da delujeta protivnetno in proti raku, lahko pa tudi zvišata raven holesterola.
Zaščitni učinek kave na možgane je verjetno posledica kombinacije teh spojin. Kava pa vpliva tudi na stres. Pomembno pa si je zapomniti, da ima lahko prekomerno uživanje kave negativne učinke na zdravje, vključno s povečanim srčnim utripom in krvnim tlakom ter motnjami spanja.
Kot pri vsaki hrani, pijači, razvadi ali izbranem življenjskem slogu je pomembno, da izbrano uživamo zmerno. Avstralska študija, ki je zbirala podatke oseb, ki so dnevno popile več, kot šest skodelic kave je namreč pokazala večji odstotek tveganja za demenco kot pri tistih, ki so dnevno popili manj kave. Velike količine kave naj bi namreč zmanjševale volumen možganov.
In čeprav ima kava veliko koristi za zdravje, žal ni primerna za vsakogar.
Starejši, ki bi se morali izogibati ali omejiti vnos kave:
- Starejši, ki imajo redne motnje spanja ali pa trpijo za kronično nespečnostjo. Kofein namreč moti kakovost spanja in lahko nespečnost še poslabša, zato je priporočeno, da oseba vsaj 6 ur, preden gre k počitku, ne pije kave.
- Starejši, ki imajo težave z refluksom. Kava lahko poveča nastajanje želodčne kisline, kar lahko pri osebi poslabša neprijetne simptome refluksa.
- Starejši s srčnimi boleznimi. Visok vnos kofeina lahko poveča srčni utrip in zviša krvni tlak, kar vpliva negativno na ljudi s srčnimi boleznimi. Srčni bolniki se morajo posvetovati s svojim osebnim zdravnikom o tem, koliko kave lahko zaužijejo, če sploh jo.
- Starejši, ki imajo razdražljivo črevesje. Kava lahko poveča možnost za drisko, s čimer lahko pride tudi do kritične dehidracije.
- Starejši z urinsko inkontinenco. Uživanje kave lahko namreč poslabša inkontinenco.
Porast demence predvsem Alzheimerjeve bolezni hitro povečuje javnozdravstveno problematiko pri starajoči se družbi predvsem z vidika, da trenutno še ni odkritega zdravila, ki bi demenco pozdravilo. Zato so raziskave in domnevni zaščitni učinki kofeina proti demenci še toliko bolj zanimivi in dobrodošli.
Če imate kakršne koli pomisleke glede uživanja kofeina, se posvetujte s svojim zdravnikom oz. zdravnikom starejše osebe.
