Demenca lahko na različne načine vpliva na sposobnosti obolele osebe za opravljanje del in opravil, ki jih je bila vajena, preden je bolezen napredovala. To lahko bistveno zmanjša ne le kakovost, temveč tudi smisel njenega življenja.
Osebi z demenco zelo koristi, če ostane vključena in aktivna tudi, ko bolezen napreduje, zato ji lahko pomagamo z izdelavo raznih načrtov za aktivno preživljanje dneva in z različnimi prilagoditvami, glede na njene trenutne sposobnosti ali zmožnosti.
Kako zaposlimo starejše in osebe z demenco?
Pomembno je, da osebo zaposlimo, kljub temu da so njene življenjske aktivnosti omejene. Preprosta aktivnost v katero jo lahko vključimo, je glasba, pripovedovanje zgodb, branje in pisanje, risanje, barvanje ali slikanje, primerna telesna vadba ter razne igre, kot so karte, bingo in ostalo. Tudi kuhanje in peka ter vrtnarjenje so dejavnosti, ki imajo namen in pomen, osebi z demenco pa pomagajo, da ostane čim dlje vključena.
Paziti moramo, da aktivnosti ne ogrožajo varnosti osebe z demenco.
Na primer: kuhanje, ki vključuje vročo grelno površino in posodo ter vročo hrano in pijačo; čiščenje, kjer je nevarnost, da so spolzka tla ali možnost stika z nevarnimi kemikalijami; lahko so potencialno nevarna tudi razna orodja in oprema, ki jih je oseba nekoč uporabljala, zdaj pa jih več ne obvladuje. To je lahko kosilnica, žaga, vrtalni in ostali stroji.
Vsakodnevne dejavnosti osebe z demenco se z napredovanjem bolezni spreminjajo in lahko omejujejo koncentracijo ter povzročajo težave pri sledenju navodilom. Ti dejavniki lahko preproste dejavnosti spremenijo v vsakodnevne izzive.
Velika verjetnost je, da bo oseba nedejavna, kljub temu da aktivnosti pomagajo pri obvladovanju številnih stanj in pomagajo zmanjšati vpliv na resnost nekaterih simptomov. Že majhna količina dejavnosti na dan lahko pomembno vpliva na splošno zdravje in dobro počutje.
Oseba z demenco pogosto ne začne ali načrtuje dejavnosti sama.
Če to kljub vsemu stori, ima lahko težave pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti. Zato se večkrat zgodi, da oseba le nemo sedi v naslonjaču ali brezciljno hodi po stanovanju.
Pomagajmo osebi z demenco, da bo v svoji trenutni ravni zmožnosti in spretnosti ohranila občutek samospoštovanja, občutek, da še zmore. Vsaka dejavnost naj bo usmerjena v uspeh in brez možnosti za napake. Kako bomo to dosegli? Najprej moramo ugotoviti, kaj oseba še lahko naredi, namesto da ugotavljamo, kaj vsega ne zmore več.
Primerne aktivnosti za starejše in osebe z demenco
Z več vidikov si oglejmo nalogo, ki jo želimo, da jo oseba opravi in jo razčlenimo v najpreprostejšo obliko, da bo naloga lahko opravljena. Če je potrebno, postopek počasi nakažemo sami in pri tem vsak gib še opišemo, tako, da bo oseba videla in slišala, kaj mora storiti.
Če želimo, da nam pomaga v kuhinji ali pri zlaganju oblačil ali drv, ji dajmo točna navodila. Pri tem ni pomembno, ali so stvari zložene, kot bi jih zložili sami. Ne pozabimo, da je važna aktivnost in ne rezultat. Če bomo osebo z demenco spodbujali, da je z nami na vrtu ali v sadovnjaku, lahko grablja listje ali oplevi gredico, seje seme, poskrbi za sveže cvetje, očisti bučo ali krompir, nastavi krmo v ptičjo hišico in podobno ali pa se samo sprehaja med gredicami ali drevesi.
V hiši lahko pomaga z brisanjem prahu, pometanjem, zlaganjem perila, brisač, kuhinjskih krp. Skupaj lahko spečemo piškote, naredimo limonado ali popijemo kavo ali čaj.
Naredimo plakat družinskega drevesa. Ob tem lahko pogledamo slike v albumu, ob katerih bo oseba z demenco našla stare spomine in morda začela pripovedovati. Spodbujamo jo, da nam pove več o teh spominih.
Lahko nam bere dnevni časopis na glas, medtem ko sami kuhamo kosilo. Skupaj pogledamo skozi okno in spodbujajmo osebo z demenco, da nam pove, kaj vse vidi. Pomagajmo ji tako, da sami začnemo naštevati rastline, ljudi, vse stvari, ki jih vidimo. Lahko se osredotočimo tudi na to, katere zvoke vse sliši. Na primer vlak v daljavi, ptičje petje, šelestenje listja in podobno.
Različne miselne vaje in igre, osredotočene na krepitev in vadbo kognitivnih sposobnosti, so lahko odličen vir dejavnosti za osebo z demenco. Zato spodbujajmo osebo k reševanju križank, barvanju pobarvank, sestavljanju raznih sestavljank in puzzlov, igranju kart in ostalih družabnih iger.
Povabimo sosede ali sorodnike, da nas obiščejo.
Pri tem naj oseba z demenco aktivno sodeluje tako, da gre odpret vrata, ponudi copate, pred tem pomaga pogrniti mizo, nastavi prtičke in skodelice za kavo. Dovolimo ji, da sodeluje v pogovoru. Obiskovalce pred tem opozorimo, da ima oseba demenco in jim predlagajmo, kako naj ravnajo.
Vsaka telesna dejavnost je koristna za starejše in osebe z demenco.
Ohranja zdravje srca in ožilja, ohranja močne kosti in zmanjša tveganje za osteoporozo. S tem pripomore, da oseba ostane prilagodljiva in dovolj močna ter sposobna, da se obleče, umije, in opravi še druge vsakodnevne dejavnosti. Zmanjša pa tudi tveganje za padce zaradi ohranjanja ravnotežja in moči.
Vadba in telesna dejavnost pomagata pri dobrem spancu, pripomoreta pa tudi k druženju osebe z demenco z drugimi, kar lahko zmanjša občutek izoliranosti. Obstaja pa še eno pomembno področje dejavnosti, saj vemo, da so dejavnosti lahko aktivne ali pasivne.
V zadnji fazi demence se pri stimulaciji osredotočimo na čute. Oseba lahko samo opazuje dejavnosti, pri katerih ostale osebe aktivno sodelujejo. Zato jih vedno vključimo v dogajanje, tudi če same več ne zmorejo fizično sodelovati.