Na plaži deklica in njen dedek gradita peščene gradove, plešeta skozi valove, mahata smejočim se galebom in se tuširata v pršenju morja.
Slikanica Plima na nežen in srčen način obravnava temo spomina, pozabljanja in demence, skozi nedolžne oči otroka. Tako kot morska plima prihaja in odhaja, se tudi dedkovi spomini in pozabljivost spreminjajo.
“Mami pravi, da so dedkovi spomini kot plima. Včasih so blizu in polni življenja. Včasih pa so oddaljeni in odsotni.”
Čeprav je včasih deklici težko razumeti dedka ali pa je nanj celo jezna, ker ob kosilu zmeden dedek sendviče zakoplje v pesek na plaži. Se spomni, da mora biti strašljivo, ko pozabljaš in se vsakdanjih stvari ne spomniš več. Tudi ona namreč včasih, kaj pozabi in se odrasli nanjo ne jezijo, ampak ji pomagajo.
Deklica se uči “iti s tokom” dedkove bolezni, neguje dragocene trenutke, ko sta si blizu, se igrata, pogovarjata in raziskujeta. Pa tudi, da lahko “samo sedi” in je v miru z njim v času, ko se njegov spomin in misli oddaljijo.
Vseeno pa deklico skrbi, da bi nekega dne dedek pozabil tudi nanjo! Pomiri jo misel, da ve, da jo ima dedek rad in da jo bo vedno imel rad, ne glede na vse spremembe, ki jih bo prinesla demenca.
Ganljivo in premišljeno besedilo avtorice Clare Helen Welsh otrokom pomaga razumeti demenco na sočuten način. Svoj del pa doda tudi preprosto čudovita in nadvse topla ilustracija Ashling Lindsay. Avtorica demence v knjigi nikoli ne poimenuje in vam na takšen način pusti osebni prostor, da jo predstavite tako, kot vam je osebno najbolj blizu.
Knjiga je odličen uvod v pogovor o bolezni, demenci, starosti, prijateljstvu in ljubezni.
Deklica, ki pripoveduje zgodbo v prvi osebi, nima imena, zaradi česar je lahko kdorkoli – sosedova deklica, sošolka, družinski član, vi iz otroških dni ali pa celo otrok, ki mu berete.
Pogovor z otrokom lahko začnete s preprostimi vprašanji: Kaj delajo možgani, spomin? Ali ti tudi, kdaj, kaj pozabiš? Si že komu pomagal, da se je česa spomnil? Kako bi se počutil, če se ne bi spomnil pomembnih stvari? Je kdaj učiteljica jezna, če se česa ne spomniš? Kako se ti počutiš, ko zboliš in kaj takrat potrebuješ?…
Nadaljujete pa s preprosto razlago o tem: kako delujejo možgani, spomin, kako se naučimo novih stvari, kaj oseba z demenco pozabi, kaj počne drugače, kakšno pomoč potrebuje, katere aktivnosti lahko vseeno počneš skupaj z babico, dedkom, ki imata demenco…
Slikanica ponuja otrokom optimistično ugotovitev, da čeprav je težko živeti z nekom, ki ima demenco, so lahko prepričani, da so ljubljeni – z boleznijo namreč ne izgubijo čustvene povezave s svojimi starimi starši.
Deklica pa nam v slikanici nazorno predstavi tudi različne načine skupnega preživljanja časa z dedkom, ki ga ima, čeprav je bolan še vedno ob sebi.
Pri slikanici s tako posebnim sporočilom, kot ga ima Plima, je zelo pomemben pogovor o prebrani vsebini – toplo priporočamo v branje.
