Dodatek za pomoč in postrežbo je pravica, ki jo lahko pridobijo upokojenci in nekateri drugi zavarovanci, ki so vključeni v zakon, zaradi zdravstvenih okoliščin, ki vplivajo na njihovo življenje na način, da potrebujejo stalno pomoč in postrežbo druge osebe. Oseba, ki potrebuje pomoč pri splošni osebni higieni, hoji, hranjenju, oblačenju in slačenju, sezuvanju ter obuvanju, lahko zaprosi za dodatek za pomoč in postrežbo.
O tem komu je dodatek za pomoč in postrežbo namenjen, kdo lahko zanj zaprosi, čas trajanja postopka ter o ostalih pomembnih vprašanjih, se je z nami pogovorajal dr. med., Bojan Žibrat, predstavnik Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije.
Kaj je dodatek za pomoč in postrežbo (v nadaljevanju: DPP)?
DPP je mesečni denarni prejemek, ki pripada upravičencem za kritje dela stroškov, ki nastajajo zaradi potrebe po pomoči in postrežbi druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb zaradi trajne zdravstvene prizadetosti.
Kdo je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo?
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) imajo pravico do DPP ob izpolnjevanju drugih pogojev uživalci pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske), ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
Pravico imajo tudi slepi in slabovidni aktivni zavarovanci, ki so se s tako okvaro vida zaposlili ali pa taki postali med zaposlitvijo, in nepokretni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa. Prav tako imajo to pravico osebe, ki so kot uživalci pokojnine oslepele in slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma po upokojencu (npr. slepi otroci).
Pravico do DPP imajo tudi osebe po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI) in po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), to pravico lahko osebe uveljavljajo na centrih za socialno delo.
Kdaj ni možno uveljavljati pravice (oseba ni upravičena) do dodatka za pomoč in postrežbo?
Zahtevek za uveljavljanje pravice do DPP lahko uveljavlja vsakdo, ki spada med zgoraj navedene upravičence.
Zavarovanec oz. upokojenec, ki je pretežni del skupne zavarovalne dobe do pridobitne pravice do pokojnine dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, nima pravice do DPP, razen slepih zavarovancev.
Kako oseba uveljavi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo?
Zahtevek za uveljavljanje pravice do DPP poda zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik, lahko pa se postopek začne na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika. Zavarovanec oz. njegov zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) začne postopek uveljavljanja pravic po prejemu vloge, ki jo lahko stranka vloži pisno ali ustno na zapisnik na vsaki območni enoti zavoda, vse bolj pa se uveljavljajo vloge po elektronski poti s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Zaradi lažjega in hitrejšega uveljavljanja pravic iz zavarovanja imajo stranke na voljo obrazce zavoda, ki jih je možno dobiti na vsaki območni enoti zavoda, na voljo pa so tudi na spletni strani zavoda ali preko državnega portala e-uprave.
V primeru, da ima oseba diagnozo ene od demenc, kdo in kako lahko v njenem imenu vloži zahtevek za DPP?
Zavodov obrazec za priznanje pravice do DPP navadno izpolnijo svojci osebe z demenco, ki ta obrazec samo podpiše. Vlogo lahko poda tudi zakoniti zastopnik osebe z demenco, lahko ima določenega pooblaščenca, zahtevek lahko na posebnem obrazcu poda tudi njej izbrani osebni zdravnik.
Kaj vse je potrebno priložiti izpolnjenemu obrazcu DPP?
Zahtevku za DPP je treba priložiti vso medicinsko dokumentacijo, relevantno za objektivno oceno potrebe, zato bi se naj pred vlogo upravičenci posvetovali s svojim izbranim osebnim zdravnikom, ki jim je tudi dolžan potrditi verodostojnost kopij medicinske dokumentacije.
Pri osebah z demenco je obvezno treba predložiti izvid specialista nevrologa, specialista psihiatra ali kliničnega psihologa. Izvidi naj ne bodo starejši od enega leta.
Kakšna je višina dodatka za pomoč in postrežbo?
Dodatek za pomoč in postrežbo se upravičencu, ki mu je stalna pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ter slepim in nepokretnim zaposlenim zavarovancem odmeri v višini 53 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Trenutno je ta znesek 300,00 EUR.
Dodatek za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, za osebe, ki potrebujejo stalni nadzor (demenca), ter za slabovidne zaposlene zavarovance se odmeri v višini polovice zneska iz prejšnjega odstavka, trenutno torej 150,00 EUR.
Uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstveni tehnik) za stalno izvajanje zdravstvene nege, se odmeri dodatek za pomoč in postrežbo v višini 76 % najnižje pokojninske osnove, veljavne za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2, kar trenutno pomeni 430,19 EUR.
Uživalcu pokojnine, kateremu se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb o socialni varnosti izplačuje v sorazmernem delu in ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, se znesek dodatka za pomoč in postrežbo izplačuje v sorazmernem delu.
Ali je oseba, ki ni bila nikoli v delovnem razmerju, upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo?
Da, če prejema vdovsko ali družinsko pokojnino ali pa je slepa oseba, zavarovana po drugem zavarovancu zavoda. Druge osebe, ki še niso bile zaposlene, lahko uveljavljajo DPP na centrih za socialno delo, če so prejemniki socialnih transferjev.
Oseba z demenco biva v domu starejših občanov, ali je v tem primeru tudi upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo?
Da, ker ni razlike med osebo, ki prebiva doma, in osebo, ki prebiva v domu starejših občanov.
Kdo poda mnenje oz. kdo odloči o tem, da je oseba upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo? Kakšen je postopek?
O pravici do DPP odloča strokovni delavec Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z odločbo, izdano v upravnem postopku. Za ugotovitev te pravice pa strokovni delavec zavoda potrebuje izvedensko mnenje o potrebi po stalni pomoči postrežbi, ki ga poda izvedenski organ zavoda.
Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Vložen zahtevek za oceno pravice do DPP najprej pregleda strokovni delavec zavoda, ki ugotavlja, če je zahtevek podala upravičena oseba, ugotavlja podlago zavarovanja (zavarovanec, upokojenec, oseba nima statusa zavarovanca) in zaprosi invalidsko komisijo za podajo izvedenskega mnenja.
Predsednik IK lahko zahteva dopolnitev medicinske dokumentacije ali potrditev predloženih reprodukcij medicinske dokumentacije, če pa meni, da medicinska dokumentacija zadošča za podajo izvedenskega mnenja, zahtevek preda senatu IK ali izvedencu zdravniku posamezniku, ki opravi obisk na domu upravičenca oz. v domu starejših občanov. Na podlagi podanega izvedenskega mnenja strokovni delavec izda odločbo o pravici do DPP.
Koliko časa traja postopek pridobitve dodatka za pomoč in postrežbo od oddane vloge?
Na čas trajanja celotnega postopka od vloge do odločbe vpliva več dejavnikov, predvsem: dopolnjevanje medicinske dokumentacije, neuspešno opravljeni obiski upravičencev na njihovih domovih ali v domovih starejših občanov, neodzivnost upravičencev na zahtevke po dopolnitvi medicinske dokumentacije in vabila na senate IK, odvisnost zavoda od razpoložljivosti izvedencev zdravnikov posameznikov, ki niso zaposleni na zavodu, ipd.
Povprečni čas trajanja celotnega postopka od dneva vloge do izdaje odločbe v upravnem postopku beležimo na zavodu vsaka dva meseca. V obdobju od januarja do avgusta letos je ta čas v povprečju znašal 92 dni.
V skladu z določb 179. člena ZPIZ-2, mora zavod izdati odločbo, kjer je za priznanje pravic potrebno izvedensko mnenje, najpozneje v štirih mesecih od dneva uvedbe postopka.
V kolikor se oseba ne strinja z mnenjem izvedenca, se lahko na podano mnenje pritoži? Kakšen je postopek?
Zoper odločbo o DPP, izdano v upravnem postopku na prvi stopnji, ima zavarovanec pravico do pritožbe. Pritožbo lahko vloži zavarovanec ali njegov zakoniti zastopnik pisno ali ustno na zapisnik pri strokovnem delavcu zavoda ali po elektronski poti s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Pritožbo naslovi na območno enoto zavoda, ki je prvostopenjsko odločbo izdala.
Pritožba na izvedensko mnenje ni možna, ker ne gre za upravni akt. Izvedensko mnenje je v pomoč strokovnemu delavcu zavoda, ki odloča o DPP.
Na kaj naj bodo starejši oz. svojci oseb z demenco še posebej pozorni pri oddaji vloge DPP?
Vedno naj bo zahtevku priložen izvid specialista psihiatra ali nevrologa s celotno anamnezo, psihičnim stanjem zavarovanca, potekom eventualnega zdravljenja in oceno prognoze bolezni. Zaželen je tudi opravljen “Kratek preskus spoznavnih sposobnosti” (KPSS) in “Test risanja ure” (TRU) ali drugi, za oceno stopnje demence relevantni testi.
Navedeni izvidi pri dalj časa nepomičnih, na posteljo vezanih osebah niso obvezni, ker je ocena potrebe bolj odvisna od njihovih fizičnih zmogljivostih.
Kje lahko oseba pridobi več informacij, postavi vprašanje o dodatku za pomoč in postrežbo?
Vse pravice v zvezi z DPP so navedene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Slovenije (Uradni list RS, št. 96/12 z dne 14. 12. 2012 – s spremembami), objavljene so tudi na spletni strani zavoda. Informacije lahko dobijo stranke osebno pri strokovnih delavcih zavoda na območnih enotah, telefonsko preko klicnega centra zavoda (telefonska številka 01 474 51 00) ali po elektronski pošti (informacije@zpiz.si).
