Alzheimerjeva bolezen je napredujoča možganska bolezen, ki se kaže predvsem kot skupek simptomov slabšanja spomina (nezmožnost ustvarjanja novih informacij in priklic starih informacij), spremljajo pa jo tudi različne kognitivne motnje: otežena komunikacija in govor, težave pri prepoznavanju predmetov in njihova uporaba, nepredvidljivo vedenje in spremenjena osebnost osebe. Nemogoče je natančno oceniti začetek razvoja Alzheimerjeve bolezni, saj so v trenutku, ko je postavljena diagnoza, možgani že poškodovani (kar pomeni, da je bolezen prisotna že precej časa).
Vzrok
Zakaj pride do Alzheimerjeve bolezni ostaja skrivnost, še danes ni znano čemu se razvijejo nenormalne strukture v možganih. Dobro raziskane pa so posledice bolezni in njene značilnosti, kar omogoča postavitev ustrezne diagnoze. Starejša je oseba, večje je tveganje, da bo zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Število primerov s starostjo drastično narašča in se po 65. letu podvoji.
Vsaka oseba doživlja bolezen drugače, odvisno je predvsem od njene starosti, zdravstvenega stanja, osebnosti, naravnanosti do življenja (optimist, pesimist) in okolja v katerem živi. Alzheimerjeva bolezen ima več faz bolezni: blaga faza, zmerna faza in težka faza bolezni.
Alzheimerjeva bolezen in depresija
Ljudje večkrat poimenujejo depresijo kot globoko žalost. Vendar depresija ni žalost, je pogosta duševna motnja (bolezen), ki nastane zaradi porušenega ravnovesja v možganih. Depresijo je potrebno zdraviti, saj vpliva na celega človeka (razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje). Največkrat je zdravljenje dolgotrajno, saj je depresija posledica dolgotrajnih duševnih sprememb, ki so se dogajale v življenju osebe. Starostne stiske, zaradi katerih se lahko pojavi depresija sprožijo različne stresne obremenitve: kronična bolezen, težave v družinskih odnosih, osamljenost, denarne težave, upokojitev, pešanje fizične moči, izguba ljubljene osebe (partnerja).
Pri Alzheimerjevi bolezni lahko nastane depresija kot posledica dolgotrajne obremenitve zaradi bolezni (diagnoze) ali pa zaradi propada nevronov, ki izhajajo iz možganskega debla in izločajo katerega izmed živčnih prenašalcev, ki so pomembni za razpoloženje, mišljenje in motivacijo.
Znaki depresije:
- motnje pozornosti in spomina,
- motnje pri čustvovanju (dolgotrajna žalost),
- črnogledost,
- neprestana utrujenost,
- zmanjšana sposobnost za uživanje,
- nemir, razdražljivost,
- apatija,
- nezainteresiranost,
- samomorilnost (misli o smrti),
- nizka samopodoba (ničvrednost, nemoč, krivda),
- nespečnost,
- izguba apetita.
Depresija se največkrat kaže kot slabo razpoloženje, ki je najizrazitejše zjutraj in se skoraj ne spreminja iz dneva v dan. Pogosta je opazna izguba samospoštovanja, zaupanja vase in občutek, da osebi nihče ne bo pomagal, ji stal ob strani, ko ga bo potrebovala. Nekatere osebe težje govorijo o osebnostnih spremembah, čustvih in se bolezni sramujejo (občutki krivde). Oseba, ki jemlje zdravila proti depresiji, ne sme piti alkohola, ker alkohol zmanjšuje učinek antidepresivnih zdravil in poveča verjetnost nezaželenih stranskih učinkov zdravil. Depresija lahko ojača številne simptome demence, vpliva predvsem na: pozabljivost, koncentracijo in pomanjkanje motivacije.
Svojci in depresija v družini
Naloga vas svojcev je, da poskušate starejšo osebo z depresijo razumeti, da ste potrpežljivi in spodbudni. Spodbujajte predvsem vsakodnevne aktivnost. Osebo spremljajte v naravno, na sprehode in izlete, lahko jo povabite na koncert, v kino, galerijo, dobro restavracijo. Z osebo se pogovarjajte, pozorno poslušajte, izredno pozorni bodite predvsem na govorjenje o nesmiselnosti življenja in nikoli ne spreglejte samomorilnih namer. V primeru samomorilnih misli se obrnite na osebnega zdravnika osebe.
