Ne slišimo prav pogosto izraza frontotemporalna demenca, pa vendar ima 1 človek od 50-ih oseb to obliko demence. Frontotemporalna demenca vpliva na osebnost človeka in njegovo vedenje, govor, navade in gibanje. Torej osebo opehari osnovnih sposobnosti, spremeni odnose v družini in zahteva veliko odgovornost družinskih članov pri skrbi za ljubljeno osebo.
Frontotemporalne motnje so posledica poškodbe nevronov v delu možganov, ki se imenuje čelni in senčni reženj (sprednji del možganov se zmanjša in krči). Postopoma poškodbe nevronov povzročijo opazne težave pri razmišljanju, čustvovanju in komunikaciji osebe. V kolikor se pojavijo motnje gibanja se lahko izrazijo tudi v obliki Parkinsonove bolezni ali mišične oslabelosti.
Pri frontotemporalni demenci se težko predvideva potek in hitrost razvoja bolezni, vseeno pa se stanje osebe postopoma slabša (nevrodegenerativna bolezen). Zdravila, ki bi frontotemporalno demenco pozdravilo ne poznamo, na voljo pa so zdravila, ki upočasnijo napredovanje bolezni. Oseba lahko za frontotemporalno demenco zboli med 40. in 60. letom starosti, torej osebe za to vrsto demence zbolijo mlajše.
Izguba spomina je ponavadi eden od izrazitejših znakov Alzheimerjeve bolezni, kar pa ne drži za frontotemporalno demenco, kjer so bolj značilni znaki; osebnostne spremembe in izražanje, govor. Tudi halucinacije in blodnje so pri frontotemporalni demenci razmeroma redko prisotne.
10 Znakov frontotemporalne demence:
Osebnostne spremembe in vedenje osebe
Spremembe se kažejo predvsem kot nenavadno, “čudaško” vedenje, ki ga niste vajeni od ljubljene osebe in se ga hitro opazi. Oseba se lahko do okolice obnaša grobo, prostaško, žaljivo, se ne ozira na čustva drugih ob čemer pogosto pride do neprijetnih situacij. Oseba težje bere socialne signale okolice (kot so izrazi obrazov, osebni odnosi, govorica telesa). Izguba empatije daje občutek, da je oseba sebična in ravnodušna zaradi česar jo okolica lahko začne izključevati. Izrazita odsotnost etičnih zavor.
Motnje spomina
Spomin, frontotemporalna demenca, prizadene precej pozno v razvoju bolezni. Oseba pozablja predvsem stvari, ki so se zgodile pred kratkim.
Spremembe v navadah
Telesna zanemarjenost postane opazna in moteča, saj se oseba preneha umivati, se ne preoblači in ne opere umazanih oblačil. Oseba največkrat ne more več skrbeti za lastno gospodinjstvo, živi v neredu in kopiči nepotrebne stvari. Spremenijo se tudi prehrambene navade.
Motnje tekočega govora in izražanja
Govor postane veliko bolj počasen, besede se zatikajo, oseba ne najde pravih besed zaradi česar se težje vključuje v pogovor z drugo osebo. Pri izražanju oseba prične izpuščati veznike kot so “in”, “vendar”, “to”. Oseba težje najde prave besede in pogovora večkrat ne more smiselno dokončati. Zaradi česa osebe s frontotemporalno demenco pogosto zelo malo govorijo, uporabljajo enozložne besede in se ponavljajo. Oseba s frontotemporalno demenco ne prepozna več besed kot takih, težje dojame smisel besed in povedanega, sčasoma se ne zmore več odzivati.
Slaba koncentracija in pozornost
Oseba ne zmore več opravljati stvari, ki jih je nekoč znala in počela “avtomatično”. Že samo pogovor, ogled filma, nakupovanje živil zahteva koncentracijo in odziv osebe. Stvari, ki so bile v preteklosti za osebo samoumevne, zdaj predstavljajo oviro.
Apatija
Apatijo ljudje večkrat zamenjajo za depresijo, vendar pri apatiji osebe niso žalostne ampak so ravnodušne. Oseba, ki je apatična ne bo pokazala navdušenja, zanimanja, imela bo težave pri opravilih in zaključku opravila, ne bo izzvala pobude za neko dejavnost, vendar pa bo sodelovala, če jo boste povabili k sodelovanju. Potrebno je veliko motivacije.
Slabša presoja
Oseba večkrat napačno presodi situacijo in večino povedanega razume kot osebni napad, kar lahko vodi v agresivne odzive. Vsakodnevne situacije osebo zmedejo, zamenjuje ljudi, pojavlja se strah “pred ničemer”.
Motena orientacija v času in prostoru
Oseba ne ve točno kje je, zakaj je tam kjer je, težko določi letni čas, zameša noč za dan, pozabi na datum in zameša dneve v tednu.
Čustveno nihanje
Čustva osebe so lahko pretirana, neprimerna, večkrat nepovezana s situacijo v kateri se oseba nahaja. Pogosti so lahko izbruhi smeha ali joka, tudi ob neprimernih ali napačnih okoliščinah (žalostne novice, pogreb, rojstni dan). Oseba svojih čustev ne morem nadzorovati, ko se pojavijo.
Motnje gibanja
Hitra utrudljivost, oseba ne zmore več dosegati svojih fizičnih sposobnosti, pojavlja se omotičnost. Negotovost, ki spremlja osebo pri hoji lahko izvira tudi iz vprašanj, ki jih oseba ne zna odgovoriti sama sebi: “Kam naj grem?”, “Kaj me čaka tam?”, “Ali je pot po kateri hodim pravilna?”, “Kje točno sploh živim?”…
