Demenca je sindrom, skupek znakov, ki ga povzroča bolezen možganov. Je stanje v katerem se delovanje možganskih funkcij (sporočanje, mišljenje, govor, prepoznavanje, načrtovanje, organiziranje, orientacija) postopoma poslabšuje. Ni del normalnega staranja, saj osebi odvzame naraven, zdrav proces staranja in vpliva na vsakodnevna opravila in samostojnost, življenje prizadete osebe v celoti.
Demenca je dandanes pogosta bolezen, ki lahko prizadene vsakogar. Gre za globalni problem vseh ljudi, ras in družbenih slojev. Pomembno vlogo pri demenci igra zgodnja diagnoza, saj je ključna za razumevanje sprememb pri osebi in v večini primerov oseba (v začetni fazi bolezni) lahko še vedno sama odloči o svoji prihodnosti, naredi načrte in izrazi svoje želje. Zgodnja diagnoza lahko osebi z demenco in svojcem omogoči, da se načrtno pripravijo na prihodnost in uredijo vse potrebno, tudi v zvezi s pooblastili (v primeru kasnejše izgube opravilne sposobnosti osebe).
Demenca se pogosto začne neopazno. Začetni znaki pri osebi se večkrat spregledajo in pripisujejo starosti, zaradi česar se ne posveča dovolj pozornosti spremembam, ki se začno dogajati pri starostniku. Pregled pri zdravniku je pogosto prepozen, redki starostniki se k zdravniku odpravijo v zgodnji fazi bolezni. Bolezen lahko poteka zelo različno, odvisno predvsem od tega kateri del možganov je prizadet. Nekateri z demenco živijo več kot 20 let, drugi mnogo manj, približno 8 let.
Osebe z demenco lahko z ustrezno pomočjo, zdravljenjem, podporo in skrbno nego živijo dobro. Demence ni mogoče pozdraviti, lahko pa se osebam z demenco pomaga pri zdravljenju določenih izrazitih simptomov (depresija, nespečnost, halucinacije…). Ogromen del zdravljenja temelji na praktični in čustveni podpori osebe in njihovih svojcev.
Kaj je vzrok za demenco?
Izrazit vzrok tveganja za razvoj demence je starost – starejši kot je posameznik, večja je verjetnost, da bo zbolel za demenco.
Osnovni vzrok za nastale spremembe v delovanju osebe pa je poškodba živčnih celic v možganih. Najpogostejša demenca je Alzheimerjeva bolezen. Na razvoj demence zagotovo vpliva tudi okolje, način življenja, športna aktivnost in izbira prehrane.
Za vsako od demenc so prisotne različne spremembe v možganih. Opis najbolj pogostih demenc:
Alzheimerjeva bolezen
Najbolj pogosta vrsta demence je Alzheimerjeva bolezen.
Pokazatelj: v možganih, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, se tvori nenormalna oblika beljakovine Amiloid. Beljakovine se nalagajo v zunanjih plasteh možganov v skupkih. Skupki škodljivo vplivajo na živčne celice, ki pričenjajo odmirati/se sesedati vase, pri čemer nastajajo tako imenovane pentlje. Pentlje, ki jih je mogoče videti pod mikroskopom so glavna značilnost Alzheimerjeve bolezni.
Vaskularna demenca
Pokazatelj: obolenje možganskih žil. Vaskularna demenca nastane zaradi preslabega dotoka krvi v možgane. Možgani potrebujejo veliko krvi, po kateri prihaja v živčne celice kisik in glukoza. Normalne stene manjših žil v možganih so gladke, lahko pa postanejo odebeljene z maščobnimi oblogami. Če se to zgodi, se arterija zoži in stena otrdi. Skozi takšno žilo doteka manj krvi, posledica je lahko tudi, da v takšni žili nastane krvni strdek kar povzroči kap. Oseba, ki ima vaskularno demenco se bolj zaveda svoje bolezni kot tista z Alzheimerjevo boleznijo.
Demenca z Lewyjevimi telesci
Pokazatelj: v zgodnji fazi bolezni imajo osebe simptome Parkinsonove bolezni (tresavica, zmanjšana gibljivost, tresave roke). Težave s spominom in razmišljanjem so podobne kot pri Alzheimerjevi bolezni, vendar se lahko spreminjajo ves čas. Več je padcev, nemirnost, nespečnost – predvsem ponoči, oseba tava-begavost, prisotne so halucinacije in blodnje. V možganskih živčnih celicah se nabirajo kepice beljakovin -Lewyjeva telesca.
Frontotemporalna demenca
Pokazatelj: osebe, ki imajo Frontotemporalno demenco so ponavadi mlajše. Prizadet je čelni, senčni reženj možganov (sprednji del možganov se zmanjša in krči). Postopoma poškodbe nevronov povzročijo opazne težave pri razmišljanju, čustvovanju in komunikaciji osebe.
