Največkrat so ravno svojci tisti, ki prvi prepoznajo znake demence pri ljubljeni osebi in ukrepajo v korist osebe z demenco, zato, da jo obvarujejo. Ko bolezen pri osebi napreduje toliko, da ni več sama sposobna poskrbeti za svoje pravice, koristi in obveznosti, se postavijo prva pravna vprašanja – ali je potrebno osebo postaviti pod skrbništvo, potrebuje skrbnika za posebni primer, je morda podpisala pravni posel, ki ga ni razumela? Pomembno je, da osebe z demenco niso pravno spregledane, pozabljene ali napačno obravnavane.

Tokrat smo se pogovarjali s Sašo Štepec, mag. prava, ki nam je predstavila pravne vidike demence in odgovorila na vprašanja o institutu skrbnika za posebni primer, postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo ter pravne posle, s katerimi se največkrat srečajo svojci oseb z demenco. Vodilo Odvetniške pisarne Švab je, da se vedno najde rešitev, le potrebno jo je začeti iskati.

 

Za začetek če lahko predstavite Odvetniško pisarno Švab?

Odvetniška pisarna Švab je mlada in drugačna odvetniška pisarna, ki deluje s prepričanjem, da so spremembe edina stalnica v življenju katerim se je potrebno stalno prilagajati. Zasledujemo cilj zavedanja in ozaveščanja o učinkovitosti preventive. Odvetništvo in pravna pomoč morata biti na voljo in dosegljiva vsakomur, zato želimo razbiti tabuje ter stereotipe o tem poklicu.

Kdaj vstopi v življenje osebe z demenco pravo in prva pravna vprašanja?

Zavedati se je potrebno, da demenca pride potiho in je velikokrat zaznana šele takrat, ko je toliko napredovala, da pravno gledano oseba ni več zmožna skrbeti za svoje koristi, pravice in interese. Takrat je že prepozno. Vsakogar lahko doleti bolezen, ki bo vplivala na njegovo razsodnost, naj si bo to demenca ali katera druga bolezen.

Za čas zdravega življenja si moramo zato vsi postaviti vprašanje, kaj si želimo, da se zgodi z nami samimi ter z našim premoženjem, v kolikor nas doleti demenca ali druga (neozdravljiva) bolezen. Temu vprašanju se nima smisla izogibati in iskanje odgovorov nanj ne pomeni, da je gotovo, da bomo te odgovore sploh potrebovali, nikoli tudi ne vemo, kdaj jih bomo potrebovali.

V praksi ponavadi družinski člani nato začnejo hiteti, se dogovarjati, ko opazijo, da oseba začne npr. pozabljati. Pogosto se to odrazi v podpisovanju različnih pravnih poslov, npr.darilnih pogodb, pogodb o dosmrtnem preživljanju, izročilnih pogodb, oporok ipd.. Pravna vprašanja nas spremljajo celo življenje, zato je pomembo o njih razmišljati, se pogovarjati ter si pravočasno pridobiti ustrezen pravni nasvet, tudi in predvsem za primere, ko in če morda nekoč ne bomo več sposobni sami upravljati z lastnim premoženjem, s svojimi pravicami, ki so nam danes samoumevne.

Zakaj se ne bi danes vnaprej poizkušali dogovoriti in urediti pomembna vprašanja s svojimi najbližjimi, če nam to možnost dajejo različni pravni instituti?

Je pomembno, da se o pravnih vidikih svojci pogovorijo že na začetku bolezni?

Z začetkom bolezni govoriti o željah oz. pravnih vidikih je po mojem mnenju že prepozno, kot sem že odgovorila izčrpno pri prejšnjem vprašanju. Začetke demence ljudje ponavadi pripišejo starostni pozabljivosti in temu ne posvečajo nobene ali vsaj ne bistvene pozornosti.

Diagnoza demenca se po mojih izkušnjah postavi mnogo prepozno, ko obolela oseba ni več zmožna razmišljati trezno o večini vidikov svojega življenja. Vsekakor je potrebno razmisliti, kje želi obolela oseba živeti, da ji bo nudena ustrezna pomoč in nega, kdo naj skrbi za njene premoženjske oz. finančne in pravne zadeve – se pravi, kdo naj namesto nje odloča ter v končni fazi lahko tudi, kakšno zdravljenje si (ne) želi.

Če oseba z demenco več ne razume svojih koristi, ogroža svoje življenje, povzroča (sebi, svojcem) premoženjsko škodo… Kako naj v takšnem primeru ravnajo svojci? Kako lahko zaščitijo osebo z demenco?

Vse je odvisno od okolja, kjer živi obolela oseba ter kako je bolezen že napredovala. V kolikor obolela oseba živi z drugimi družinskimi člani se ponavadi organizirajo tako, da je ta stalno pod njihovim nadzorom, ob njihovi nezmožnosti izvajanja stalne skrbi v določenem delu “zaposlijo” negovalko/ca ali drugo ustrezno pomoč, da ima obolela oseba potrebno nego, varstvo, prehrano ipd..

Problem nastane, ko obolela oseba živi sama. Takrat svojcem ostaneta samo dve možnosti: ali zaposlitev negovalke/ca za 24 ur na dan, vsak dan ali pa namestitev v dom starejših občanov.

V kolikor svojcev ni, pri tem lahko posreduje pristojni center za socialno delo (CSD). Osebo z demenco je potrebno najprej zaščiti na dejanski način, da npr. ne povzroči požara ali da se ne izgubi, na pravni način pa, v kolikor je bolezen že tako napredovala, da se jo postavi pod skrbništvo in tako obvaruje njeno premoženje, morda tudi začne postopek za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

Vsaka takšna situacija je edinstvena, zato je potrebno glede na konkretne okoliščine sprejeti primerno odločitev.

Kakšna je razlika med institutom skrbnik za posebni primer in postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo? Kdaj institut skrbnika za posebni primer ni primeren? Kateri zakon ureja te postopke?

Skrbnika za posebni primer imenuje CSD za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Vendar pa skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati, kadar so izpolnjeni pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, o čemer odloča sodišče.

Institut skrbnika za posebni primer po sprejetju Družinskega zakonika (DZ) ni več primeren za obolele osebe z demenco, saj le-te potrebujejo stalno skrbništvo, ne le skrbnika za enkratno opravilo.

Postopek imenovanja skrbnika za posebni primer in postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), materialna podlaga pa izhaja iz Družinskega zakonika.

Pred sprejetjem Družinskega zakonika je sodišče osebi lahko odvzelo (delno ali popolno) opravilno sposobnost. Ali odvzem opravilne sposobnosti še obstaja – v drugačni obliki, oziroma, kako sodišče danes ureja odvzem opravilne sposobnosti?

Odvzem opravilne sposobnosti je nadomestil postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Vsebinsko sta si instituta zelo podobna. Sodišče ima pooblastilo, da glede na konkretne okoliščine primera odloči o obsegu skrbništva ter o pooblastilih oz. možnostih, ki jih ima oseba, ki je postavljena pod skrbništvo, da še vedno prosto razpolaga z določenimi pravicami.

Primer takšnega prostega razpolaganja je, da se osebi npr. dovoli razpolaganje vsak mesec z določeno višino denarnega prejemka npr. pokojnino, da ohrani aktivno in/ali pasivno volilno pravico ipd.. V posameznem primeru je torej potrebno presoditi, kakšne so zmožnosti osebe, da še vedno ohrani določen del svojih pravic in prostih razpolaganj po svoji volji.

Mnenje o tem v postopkih podajajo večinoma sodni izvedenci psihiatrične stroke, ki so za to strokovno usposobljeni.

V primeru, ko svojci menijo, da je potrebno osebi postaviti skrbnika, na koga se lahko obrnejo? Kakšen je postopek pridobitve skrbništva?

Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo se začne na predlog same osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, CSD, državnega tožilca, zakonca, osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbnitštvo živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena. Postopek pa se lahko začne tudi po uradni dolžnosti.

Svojci se lahko obrnejo bodisi na CSD bodisi na odvetnika, ki jim bo pravno svetoval v zvezi s celotnim postopkom ter bo lahko v njihovem imenu tudi vložil ustrezen predlog na pristojno sodišče.

Po uvedbi postopka sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo zasliši, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče.

V postopku postavitve osebe pod skrbništvo sodišče vedno odredi, da osebo pregleda izvedenec medicinske stroke.

Po pridobitvi izvedenskega mnenja sodišče v primeru, da CSD ni predlagatelj postopka pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Če CSD na poziv sodišča mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje CSD. Sodišče osebo, ki naj se imenuje za skrbnika zasliši, ji pojasni pravice in obveznosti skrbnika in pridobi njeno privolitev.

Glede skrbništva Družinski zakonik določa, da se osebi, če je le mogoče, za skrbnika postavi njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Pri tem pa je potrebno poudariti, da med drugim skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Ali sodišče osebo z demenco zasliši preden jo postavi pod skrbništvo?

Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo zasliši vedno, razen v primeru, ko osebo poskusi zaslišati ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka oz. priti na sodišče, se zasliši tam, kjer biva.

Sodišča pogosto osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo zasliši tudi na domu ali v domu starejših občanov, da se ji prihranijo muke prihoda na sodišče, v psihičnem in fizičnem smislu.

Kdaj je potreben pregled osebe s strani sodnega izvedenca medicinske stroke?

Pregled osebe s strani sodnega izvedenca medicinske stroke je v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo obvezen. Sodišče lahko uporabi tudi pisno izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka, če oceni, da se le tako lahko pravočasno zavarujejo koristi udeležencev postopka.

Pregled z izvedencem se lahko opusti, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.

Kdaj in zakaj sodišče za skrbnika osebi z demenco postavi center za socialno delo?

CSD se postavi za skrbnika v primeru, ko CSD ni predlagatelj postopka in ko CSD na poziv sodišča ne poda mnenja. Sodišče lahko postavi CSD za skrbnika tudi, če noben izmed sorodnikov ni primeren za skrbnika ali ne želi prevzeti te dolžnosti.

Ali je postopek postavitve skrbnika brezplačen? Kdo krije sodne stroške?

Postopek ni brezplačen. Stroški, ki nastanejo ob začetku postopka, so:

  • strošek sodne takse za predlog v višini 35,00 EUR, ki jo plača predlagatelj, in
  • strošek pridobivanja izvedenskega mnenja.

 

Za pokrivanje stroškov izvedenskega mnenja sodišče praviloma naloži predlagatelju plačilo predujma. Če predujem ni založen, sodišče pa oceni, da je treba dokaz izvesti ali če se postopek vodi po uradni dolžnosti, se stroški založijo iz sredstev sodišča.

Sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku, kar pomeni, da stroške lahko naloži v plačilo predlagatelju ali celo osebi, ki je postavljena pod skrbništvo. Če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.

Kdaj postane odločba o postavitvi skrbnika pravnomočna?

Sklep (odločba) postane pravnomočen, ko poteče rok za pritožbo, pa ta ni bila vložena v določenem roku. V primeru vložitve pritožbe pa, ko je odločitev o pritožbi vročena udeležencem postopka.

Katere naloge je pomembno, da prevzame skrbnik osebe z demenco?

Obveznost skrbnika je prostovoljna in častna, pri čemer mora skrbeti za pravice in koristi varovanca, njegovo osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo teh vzrokov in varovančevo usposobitev za samostojno življenje in delo. Slednje je pri skrbniku osebe z demenco zaradi narave bolezni nemogoče, razen v primeru, da gre za druge bolezni.

Skrbnik je dolžan skrbno upravljati s premoženjem varovanca. Skrbnik:

  • zastopa varovanca,
  • upravlja varovančevo premoženje, pri čemer ga vodi varovančeva korist,
  • se mora praviloma pred vsakim opravilom posvetovati z varovancem in upoštevati njegovo mnenje.

 

Kakšne pravne posle lahko sklepa skrbnik v imenu osebe z demenco? Kdo nadzoruje poslovanje skrbnika s premoženjem osebe z demenco?

Obseg pooblastil za sklepanje pravnih poslov je določen s samim sklepom, s katerim se postavi odrasla oseba pod skrbništvo, zato ni univerzalnega odgovora. Nadzor nad delom skrbnika pa izvaja CSD.

Pri izvajanju skrbništva skrbnik potrebuje obvezno soglasje CSD (odločbo) za primer:

  • odtujitve ali obremenitve varovančevih nepremičnin,
  • odtujitve premičnin večjih vrednosti ali razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti,
  • odpovedi dediščini ali volilu ali odklonitve darila,
  • vložitve tožbe otroka na ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva,
  • poslov, ki presegajo okvir rednega poslovanja ali upravljanja,
  • sklenitve pravnega posla z varovancem.

 

Hkrati je skrbnik dolžan enkrat letno ali na zahtevo CSD poročati in pripraviti obračun o upravljanju premoženja, varovancu pa povrniti škodo, ki jo prizadene z malomarnim opravljanjem svojih obveznosti ali s samovoljno opustitvijo obveznosti skrbnika.

Izpodbijanje in ničnost pravnih poslov. Ali lahko oseba z demenco podpiše darilno pogodbo, kupo-prodajno pogodbo, sestavi oporoko?

Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost. Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih. Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice naj imajo njegova voljna ravnanja.

Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična.

Čeprav osebi ni odvzeta poslovna sposobnost oz. ni postavljena pod skrbništvo, mora oseba imeti tudi sposobnost razsojanja, ki je dejanska sposobnost in je odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Generalnega odgovora ni, če lahko oseba z demenco podpiše darilno pogodbo, sestavi oporoka oz. drug pravni posel, ker je to odvisno predvsem od stanja oz. naprednosti bolezni pri oboleli osebe. V kolikor bi prišlo do podpisa takšnega pravnega posla in nato do uveljavljanja sodnega varstva, bo sodni izvedenec medicinske stroke presojal o sposobnosti izraziti svojo voljo, za nazaj, se pravi v trenutku podpisa oz. sklenitve takšne pogodbe.

Pri tem pa naj opozorim, da “ugovor”, da gre za resnično voljo osebe, ki jo je večkrat izrazila na neformalen način nima vpliva, pomembno je le ali je imela oseba v trenutku podpisa pogodbe poslovno sposobnost.

Kako pravno zaščiti osebo z demenco, ko so pri svojcih jasno izraženi lastni interesi in ne zaščita ranljivega posameznika?

Najprej je potrebno tako situacijo zaznati bodisi to stori nekdo izmed svojcev bodisi tretja zunanja oseba, prijatelj, CSD. Najbolj problematične situacije pa so, ko se obolela oseba znajde sama v ognju boja svojcev za bran lastnih (premoženjskih) interesov.

Najprej je seveda potrebno poudariti, da obstajajo instituti, ki lahko preprečijo nastanek take situacije, kot že pojasnjeno, da se za čas zdravega življenja jasno in pravno veljavno izrazi svojo voljo ter uredi razmerja. Vseh potencialnih možnosti pa se seveda vnaprej nikoli ne da urediti ali jih preprečiti.

Načini postopanja so različni, če obolela oseba ni postavljena pod skrbništvo, naj oseba, ki zazna konflikt interesov bodisi sama, v kolikor je lahko udeleženec v postopku bodisi s pomočjo CSD predlaga uvedbo postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kjer je potrebno nato predstaviti oz. ugotoviti te konflikte interesov. Sodišče pa bo moralo v skladu z informacijami odločiti o primerni osebi za skrbnika.

V kolikor je oseba postavljena pod skrbništvo, je naloga CSD, da opravlja nadzor nad skrbnikom. V tem primeru lahko vsaka oseba poda prijavo oz. obvestilo o zadevah, ki bi lahko ali so škodovale osebi, ki je postavljena pod skrbništvo.

Zvenelo bo kruto, vendar zavedati se moramo, da smo prvenstveno sami na svetu, in sami moramo poskrbeti za svojo dobrobit, pravne koristi, pravice in svoje interese na način, kolikor je to pač mogoče.

Kakšne pravne možnosti obstajajo, če svojci ob zapuščinskem postopku izvedo, da obstaja oporoka v njej pa dedič, ki je tretja neznana oseba vsem zakonitim dedičem?

Dediči ponavadi v zapuščinskem postopku ugovarjajo taki oporoki, zato jih zapuščinsko sodišče nato napoti na pravdo kjer dokazujejo, da npr. oporočna volja ni bila resnična – zato je oporoka nična, izpodbojna. V pravdnem postopku se nato ugotavlja celotno dejansko stanje, sodišče pa razsodi o utemeljenosti tožbe oz. tožbenega zahtevka glede na vse okoliščine, ki jih gre upoštevati.

Kdaj svetujete, da starejše osebe uredijo svoja osebna in premoženjsko-pravna razmerja?

Predvsem naj najprej razmislijo o svojih željah ter se o tem pogovorijo s svojo družino, nato je močno priporočljiv posvet z odvetnikom, ki bo glede na želje podal pravno mnenje, kako je najbolje postopati. Pravnih možnosti je veliko, zato je potrebno razmisliti in izbrati pravo, za vsako situacijo posebej.

Sosedova ali prijateljeva ideja ni nujno tudi najboljša za nas.

Kakšna je vloga odvetniške pisarne pri urejanju instituta skrbnik za posebni primer in postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo? Ter ostalih pravnih poslov?

Odvetniška pisarna oz. odvetnik je lahko pooblaščenec udeleženca v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot tudi pri postopku imenovanja skrbnika za posebni primer. V postopku je naloga odvetnika predvsem zastopati pravne pravice in interese osebe, ki mu je podelila mandat, skrbeti tudi za postopkovna jamstva.

S strokovnim znanjem skrbimo, da so varovane pravice in interesi naših strank, z nami pa se večina počuti tudi osebno bolj varne, ker gre za postopke in situacije, ki so za posameznike lahko izjemno stresni.

Odvetnik ima pri pravnih poslih dejansko dvojni položaj: na eni strani stranki svetuje, na drugi pa lahko sestavi pravni posel ter ga tudi hrani (npr. oporoko). Odvetnik sestavlja pravne posle, ki se jih podpisuje brez obveznosti po notarskem zapisu ali pa sestavlja osnutke pogodb, ki se nato pretvorijo v notarski zapis.

Pogosto odvetniki sodelujejo tudi kot pogajalci in mediatorji, pri iskanju konsenza – soglasja volj med pogodbenimi strankami.

Odvetnik torej v osnovi je predvsem tisti, ki skrbi in zastopa pravne pravice, koristi in interese svoje stranke.

Avtor : eDemenca