Knjiga Popolna ljubezen se ukvarja predvsem z odnosi ter navezanostjo v družini in partnerstvu. Varnost in sprejemanje družine, omogoči posamezniku, da je lahko tisto kar je, da lahko izrazi svoja čustva in misli ob nepogojeni ljubezni družine. To je temelj, ki vpliva na dolgotrajne ljubeče odnose ter soustvarja in ohranja odnose, ki so lahko stabilni in predvsem izredno ljubeči. Dobri medsebojni odnosi so izrednega pomena, tudi, ko se srečamo z demenco v družini.

“Ljudje čutimo in kdaj tudi brez besed začutimo, kaj čutijo drugi.”

Vsakdo hrepeni po tem, da bi bil sprejet, slišan, viden, predvsem pa, da bi ga družina imela rada (tudi oseba z demenco). Ljubezen namreč ne obsoja in sprejme sočloveka z vsem, kar je. Iz tega izhaja svoboda, ki pravzaprav ni vezana na sočloveka, temveč na človeka samega. Odnosi so nekaj izredno globokega in povezovalnega, težnja in hrepenenje po njih pa sta človeku naravna. Vsi si želimo ljubezni, jo nekomu dati in tudi prejeti – močno, iskreno, čisto in trajno. Pa je to mogoče?

Lidija Bašič Jančar je po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka ter terapevtka zakonske in družinske terapije.

Knjiga je sestavljena iz treh delov:

  1. Pregledni znanstveni del: Partnerski odnos in starševstvo – dve temeljni navezanosti
  2. Poljudnostrokovne vsebine: Moč ljubezni do sebe, Partnerski odnos – globina ljubezni, Družina – temelj ljubezni
  3. Sklep

Čustev ni nikoli preveč

“Ključ za bogatejše in kakovostnejše življenje je čustvovanje. Bolj kot se mi odzivamo na ljudi okoli sebe, bolj ti ob nas odzvanjajo. Več kot čutimo, več ljudi imamo ob sebi. Bolj kot ubesedujemo svoja čutenja, pristnejši smo lahko. Tako se drugi povezujejo z našimi zgodbami in mi se povezujemo z njihovimi.”

Avtorica knjige bralca nagovarja k pomenu in lepoti čustvovanja. Izražanje čustev je zdravo in vpliva na naše psihofizično zdravje, pa vendar ima sodobni človek prav s čustvi velikokrat največ težav. Podrejanje in zanikanje, zaradi strahu, da ne bi ugajal, da bi bil prezrt, nesprejet ali pa izločen, je vse prevečkrat prisotno tudi v družinah.

Srečni in zadovoljni sami s sabo

Imeti sam sebe rad, zaljubiti se vase neštetokrat, brez občutka slabe vesti, da človeku neizmerno veliko energije in moči za premagovanje življenjskih izzivov.

“In če nam kdaj ne gre … nič hudega. Vedno imamo koga, ki nam lahko pomaga in nam pove, da smo “samo” človek. Da nam ni treba vsega znati in da se vse življenje učimo – sami s seboj in od drugih.”

Bližnji odnosi so tisto, kar naredi življenje polno in lepo. Z bližnjimi ustvarjamo spomine za vse življenje. Skrbeti za sočloveka z ljubeznijo, biti ob njem in čutiti (sebe in druge) – odnos, soodvisnost, ki ne more biti negativna.

Bolezen prinese na plano vse, kar je bilo potlačeno, skrito, zaprto in nepomembno

“Največja moč v času bolezni je sprejeti svojo nemoč. Le tako smo lahko dostojanstveni in spoštljivi do sebe ter do drugih.”

Ko se v družini zgodi resna bolezen, je to za vse velik šok. Cela družina je pretresena in člani težko odreagirajo mirno, običajno ne vedo, kako se odzvati, kaj reči in kako se vesti. Bolezen pomeni nov položaj, ki zahteva nove prilagoditve cele družine, tako čustvene, telesne in seveda tudi organizacijske. Čisto naraven odziv na bolezen bližnjega je nešteto težkih občutkov, ki jih sprva ne moremo nadzirati: od jeze do žalosti do strahu, obupa in ponovnega upanja. Vseeno pa ima veliko ljudi izkušnjo, da so se v težkih družinskih trenutkih na novo povezali.

Lidija Bašič Jančar poudarja v primeru družinske bolezni pomen medsebojnih odnosov, ki jih je oboleli imel s svojimi bližnjimi, že pred boleznijo. Da si nekomu lahko v oporo in vir tolažbe, se morata v odnosu oba počutiti varna. Meni namreč, da je od tega odvisno kakšno oporo in skrb, bo oseba dobila, ko zboli. Vsak dan sproti lahko ustvarjamo vedno boljše odnose zato, da bo naše življenje polno, čustveno in živeto. Preko povezovanja, izražanja, potrpežljivosti, hvaležnosti in lepih besed ustvarjamo boljši jutri – predvsem zase.

“Sam namen ljubezni je lahko samo dober. Ko ima človek rad človeka, ne more biti nič slabega.”

Knjiga je na voljo na spletni strani.

Avtor : eDemenca