V besedi nevrologija, ki je starogrškega izvora se skrivata dva pomena te besede, in sicer živec in študija. Nevrologija je veda, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni, ki prizadenejo možgane, hrbtenjačo, avtonomno živčevje in periferni živec.
O tem, kako pomembna je zgodnja diagnoza, na kakšen način poteka obravnava oseb in kako nevrolog zdravi demenco, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Majo Trošt, dr. med. iz Kliničnega oddelka za bolezni živčevja – KOBŽ, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Kakšna veda je nevrologija in s čim se ukvarja?
Nevrologija je veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi živčevja. Natančneje z diagnostiko in zdravljenjem bolezni možganov, hrbtenjače, avtonomnega živčevja in perifernih živcev.
Katere so najpogostejše nevrodegenerativne bolezni?
Nevrodegenerativne bolezni živčevja so tiste bolezni, pri katerih prihaja do prezgodnjega odmiranja živčnih celic. Ponavadi so povzročene s prekomernim kopičenjem nepravilno “zvitih” proteinov v možganih. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, sledi Parkinsonova in nato druge: demenca z Levijevimi telesci, frontotemporalna demenca in različni atipični parkinsonizmi.
Kakšna je ustrezna pot odzivanja, ko svojci pri ljubljeni osebi opazijo prve znake demence?
Najprej se je potrebno z osebo odkrito pogovoriti in nato stopiti do družinskega zdravnika. Slednji bo osebo pregledal, opravil nekaj preiskav in po presoji bolniku predpisal zdravila ali pa ga napotil na dodatne preglede in preiskave k specialistu nevrologu ali psihiatru.
Kdaj je pravi čas, da oseba obišče nevrologa?
Pravi čas za obisk zdravnika je takrat, ko se pojavijo prve težave.
Kako poteka obravnava osebe, za katero obstaja sum, da ima eno od demenc?
Najprej se z osebo in njenimi svojci, če so prisotni in se oseba s tem strinja, pogovorimo o težavah, nato opravimo klinični pregled. Glede na opažanja pri pregledu osebo napotimo na preiskave krvi ter slikovne in po potrebi tudi druge preiskave.
Na kakšne načine nevrolog diagnosticira demenco?
V prvi vrsti skozi pogovor z bolnikom in svojci ter s kliničnim pregledom bolnika. V pomoč pri postavitvi diagnoze pa so nevrologu tudi izvidi pregleda krvi, izvidi slikanja strukture možganov (CT ali MRI slikanje), izvidi slikanja možganske aktivnosti (FDG PET-slikanje), izvidi pregleda likvorja (po opravljeni lumbalni punkciji) in v nekaterih primerih tudi izvidi psihološkega pregleda in pregleda pri psihiatru.
Na CT ali še bolje MRI slikah možganov ugotavljamo ali je morda vzrok demence kakšna bolezen, ki jo lahko pozdravimo in ne nevrodegenerativna bolezen. Če take bolezni ne ugotovimo, pa lahko ocenimo stopno atrofije, to je zmanjšanje volumna možganov zaradi nevrodegenerativne bolezni. Na FDG PET-slikah možganov pa lahko vidimo, če so kateri predeli možganov premalo aktivni, kar se zgodi pri nevrodegenerativnih boleznih, že leta prej, preden se pojavi atrofija.
S pregledom likvorja pa lahko ugotavljamo prisotnost za Alzheimerjevo bolezen specifičnih sprememb v možganih. Upam, da bomo v Sloveniji kmalu lahko izvajali tudi PET-slikanja amiloida v možganih, ki je prav tako značilna najdba pri Alzheimerjevi bolezni.
Ali nevrolog demenco tudi zdravi? Kakšna zdravila lahko predpiše?
Demenco lahko zdravimo, nekatere vrste demence lahko tudi pozdravimo. In zelo pomembno je, da te, ki jih lahko pozdravimo tudi prepoznamo, zato so potrebne že omenjene preiskave. Npr. s pregledom krvi lahko diagnosticiramo bolezni notranjih organov (npr. jeter ali ledvic), ki lahko povzročajo demenco, ali pa bolezen ščitnice, slabokrvnost in pomanjkanje nekaterih vitaminov, kar vse lahko povzroča demenco in se lahko pozdravi.
Za nekatere neozdravljive demence, kot je npr. Alzheimerjeva demenca pa zdravnik lahko predpiše zdravila, ki izboljšajo znake demence, a bolezni žal ne pozdravijo. Pomembno je tudi, da zdravnik zdravi dejavnike tveganja za možgansko-žilne bolezni (npr. povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, povišane maščobe v krvi), saj le te lahko poslabšajo stanje demence.
Zadnje zdravilo, ki lajša simptome in upočasnjuje napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je na trg prišlo pred več kot 15-imi leti, zakaj je tako?
Vsa zdravila, ki so za zdaj na voljo, lajšajo težave, povezane z demenco, a žal nimajo nobenega vpliva na samo napredovanje bolezni v možganih. Vzrok za to, da še nimamo učinkovitejšega zdravila za Alzheimerjevo bolezen, je ta, da kljub velikemu številu raziskav še vedno ne vemo, kaj točno povzroči bolezen oziroma, kaj je tisto kar povzroči umiranje živčnih celic, in na kakšen način se to zgodi.
Če ne poznaš pravega vzroka za težavo, je ne moreš odpraviti.
Koliko oseb z demenco ima postavljeno diagnozo ene od demenc v Sloveniji? In koliko po vašem mnenju diagnoze nima, ima pa očitne znake demence?
Natančnih podatkov za Slovenijo nimamo. Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 30.000 ljudi z demenco. Iz svetovne literature pa vemo tudi, da skoraj polovica bolnikov z demenco ni diagnosticiranih oziroma prepoznanih. Upam, da je takih v Sloveniji manj, a natančno tega ne vemo.
Zakaj je tako zelo pomembno, da oseba z demenco prejme ustrezno in zgodnjo diagnozo?
Več razlogov je za to. Zelo pomembno je, da človek ve, kaj se dogaja z njim, če je pozabljiv, če kar naprej išče stvari, če se slabo znajde v novih okoljih. Pomembno je, da tudi svojci oziroma bližnji to vedo in razumejo. Narobe je, če svojci menijo, da se oseba z demenco ne potrudi dovolj, da bi bolje funkcionirala ali da jih draži s tem, ko jih kar naprej sprašuje ena in ista vprašanja in pozablja na dogovorjene obveznosti ali dogodke.
Zgodnja diagnoza je potrebna tudi zaradi ustreznega zdravljenja, bodisi vzročnega ali simptomatskega. Pa zaradi ustreznega spremljanja oziroma medicinskega vodenja bolnika in tudi zato, da si bolnik in svojci ustrezno prilagodijo življenje. Pomembno je, da imajo bolnik in svojci možnost, ko težave s spominom in koncentracijo še niso prehude, načrtovati svojo prihodnost.
Ali obstaja razlika med moškimi in ženskimi možgani? Je demenca bolj prisotna pri ženskah?
Demenca, ki je bolezen možganske skorje in povzroča motnje v razmišljanju, je nekoliko pogostejša pri ženskah, Parkinsonova bolezen pa pri moških. Pri Parkinsonovi bolezni propadajo živčne celice v globini možganov, ki so odgovorne za normalno gibanje, zato je človek počasen, okoren ali pa se trese. Zakaj je ena pogostejša pri enem in druga pri drugem spolu ni povsem razjasnjeno.
Verjetno imajo pomembno vlogo spolni hormoni, ki ženske ščitijo pred Parkinsonovo boleznijo, moške pa morda pred Alzheimerjevo boleznijo. Ženske živimo dlje, in ker je starost dejavnik tveganja za demenco, je lahko več žensk dementnih že zato, ker doživijo višjo starost kot moški. Potem je tu še možen vpliv način življenjskih navad. Pa depresija, ki je tudi dejavnih tveganja za demenco in je pogostejša pri ženskah.
Kako velik pomen ima dednost na pojav demence pri osebi?
Ima pomen, čeprav je velika večina demenc “sporadičnih”, to pomeni, da niso podedovane. Dednih demenc je le nekaj odstotkov in te lahko z genetskim testiranjem dokažemo oziroma prepoznamo. Klinična slika dednih oblik demence je podobna kot pri običajnih “sporadičnih” oblikah, ni pa čisto enaka. Bolniki z dedno obliko Alzheimerjeve demence npr. zbolijo bolj zgodaj v poteku življenja.
Najpogosteje se podeduje frontotemporalna demenca. Na splošno pa velja, da se deduje nagnjenost k demenci, da pa oseba z večjo nagnjenostjo tudi zboli z demenco, morajo biti prisotni še drugi dejavniki, ne le dedna nagnjenost.
Katere bolezni lahko zamenjamo za demenco?
Med najpogostejše posnemovalce demence sodi depresija. Zaradi depresije ima lahko človek veliko težav s spominom in koncentracijo in temu sindromu pravimo tudi “psevdo demenca” ali lažna demenca. Seveda pa je človek lahko dementen tudi zaradi drugih razlogov, ki sem jih že omenila: pomanjkanja določenih vitaminov (npr. B12 ali folne kisline), bolezni ščitnice, možganskih kapi. Pomembno je, da jih prepoznamo in zdravimo.
Nevrološke bolezni so bolj prisotne v starosti. Ali imajo možgani rok trajanja, ki je krajši od dobrega delovanja človeškega telesa?
Starost je dejavnik tveganja za številne bolezni raznih organov. Kateri organ bo človeka v starosti “pustil na cedilu” je odvisno od mnogih genetskih in okoljskih dejavnikov ter tudi od načina življenja.
Katere nove (morda revolucionarne) ideje in prakse se obetajo v Sloveniji na področju nevrologije?
Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana poteka veliko raziskav na področju nevrodegenerativnih bolezni. Predvsem se ukvarjamo s proučevanjem samih bolezenskih procesov, kajti njihovo poznavanje je ključ do učinkovite obravnave bolnika. Zelo aktivni smo tudi na področju raziskav bioloških označevalcev demenc in parkinsonizmov, ki nam lahko pomagajo do zgodnejše in natančnejše diagnoze.
Smo lahko glede odkritja zdravila in hitrejšega zdravljenja demence v prihodnje optimistični?
Čeprav poteka razvoj zdravil za nevrodegenerativnih bolezni počasi, sem optimistična. Odkritja nevroznanosti so fascinantna in verjamem, da bomo slej ko prej našli tudi zdravilo, ki bo vsaj zavrlo, če že ne ustavilo pospešeno odmiranje živčnih celic, ki ga povzročajo nevrodegenerativne bolezni možganov.
Fotografija: Miran Juršič – Aetas.
