Zagotovo ste se tudi vi že kdaj vprašali, kaj je gerontologija oziroma kaj se skriva pod tem izrazom?
Pa začnimo od začetka.
Gerontologija je véda, ki raziskuje in preučuje fizične, socialne in duševne spremembe v procesu staranja. Sama beseda je sestavljena iz dveh grških besed, in sicer »geron«, ki pomeni star človek in »logija«, ki pomeni študij.
Raziskovanje in preučevanje procesa staranja ima veliko razsežnosti, saj staranje traja od rojstva do smrti, to pa gerontologi/gerontologinje razlagajo v smislu štirih različnih procesov, in sicer kronološko, biološko, psihološko in socialno staranje.
Če se kronološko staranje nanaša na število let določene osebe in biološko staranje na fizične spremembe telesa, se psihološko staranje nanaša na spremembe v čustvovanju, zaznavanju, kogniciji in osebnosti starajoče se osebe. Socialno staranje se kaže v spremembi vlog in odnosa starajoče se osebe, ki je v obdobju od rojstva do pozne starosti zelo očitna.
Kaj je socialna gerontologija?
Socialna gerontologija je ena izmed vej gerontologije, prekriva pa se z demografijo, saj so numerološki prikazi zelo pomembni pri vprašanju življenjske dobe, predvsem pri njenem podaljševanju.
Na svojem multidisciplinarnem področju je socialna gerontologija specializirana v preučevanju in delu s starostniki, veliko skrb pa posveča izobraževanju in raziskovanju vzrokov in stanj, tako bolezenskih kot socialnih, v katerih se znajdejo starejše osebe.
Kljub temu da socialna gerontologija deluje multidisciplinarno, kompetence socialnega gerontologa / socialne gerontologinje ne posegajo v kompetence drugih kadrov, ki prav tako skrbijo za starejše osebe. Tu so mišljene medicinske sestre, delovni terapevti, socialne delavke in podobno.
Pomen gerontologije v slovenskem prostoru?
Poklic socialni gerontolog / socialna gerontologinja sicer obstaja v Standardni klasifikaciji poklicev SKP-08, vendar pa delovno mesto socialnega gerontologa / socialne gerontologinje ni vpisano v Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju Republike Slovenije.
To pomeni, da delovno mesto z nazivom socialni gerontolog / socialna gerontologinja, ne more biti razpisano, ker ga ni, in osebe s tem poklicem nimajo svojega zaposljivega delovnega mesta kljub izraženim akutnim potrebam po tovrstnem kadru. Zato se zaposlujejo na drugih delovnih mestih, ki pa niso primerna glede na izobrazbo.
Prav tu pa je povzročena največja škoda, saj demografija staranja kaže, da s hitrim staranjem prebivalstva in v skrbi za čim bolj kakovostno življenje starejših, narašča povpraševanje po različnih znanjih, ki jih vključuje prav gerontologija.
V slovenskem prostoru pomena gerontologije še ni zaznati, razen v osnutku Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer je v timu poleg zdravstvenega, negovalnega, psihiatričnega in terapevtskega osebja vključen tudi socialni gerontolog/socialna gerontologinja. To pa je tudi edini primer, kjer je ta poklic omenjen, vendar se z odmikom Zakona o dolgotrajni oskrbi odmika tudi uveljavitev tega poklica.
Kateri strokovnjaki sodelujejo na tem področju?
Zaradi multidisciplinarne narave gerontologije se le ta prepleta z mnogimi drugimi vedami in področji od sociologije, psihologije, antropologije, andragogike ter statistike in arhitekture do likovne, glasbene, plesne in delovne terapije.
Vsled raziskav in preučevanja z biološkega vidika lahko gerontolog / gerontologinja razlaga povezavo med normalnim staranjem in s staranjem povezanih bolezni in glede na to ter v povezavi s statistiko, približno določi pričakovano življenjsko dobo. Z nasveti o primernem načinu življenja, v katerega je vključena zdrava prehrana, dovolj gibanja in kognitivnih aktivnosti, si gerontolog / gerontologinja prizadeva upočasniti osnovne procese staranja in zvišati kvaliteto življenja starajočih oseb.
Za to pa je potrebno vključevanje z ozaveščanjem in izobraževanjem že v rani mladosti ter v starosti z vključevanjem andragogike.
Iz sociološkega vidika gerontolog / gerontologinja preučuje posledice staranja prebivalstva na družbo, ob tem pa mora poznati in znati uporabljati Zakon o socialnem varstvu ter upoštevati Kodeks etičnih načel. S prepoznavanjem potreb starejših in zagotavljanjem čim daljše samostojnosti v domačem okolju v sodelovanju z arhitektom gerontolog / gerontologinja pripomore k iskanju in ugodni rešitvi bivanja.
Ob pojavu duševnih bolezni gerontolog / gerontologinja v sodelovanju s psihologom in psihiatrom spremlja potek bolezni na način, da oseba čim dlje ohrani samostojnost in neodvisnost, pri tem pa vključuje različne oblike terapij, ki tej osebi osmislijo življenje in ohranijo njeno dostojanstvo. To je potrebno predvsem pri pojavu demence.
Kdo so uporabniki, ciljna skupina?
Socialna gerontologija se osredotoča na proces aktivnega in produktivnega staranja, z vidika medgeneracijskega sožitja, zagotavljanja socialne vključenosti in sprejemanja lastne starosti.
Zato so uporabniki, s katerimi se ukvarja gerontolog / gerontologinja starejše osebe, invalidne osebe, osebe z različnimi kroničnimi ali duševnimi boleznimi, osebe, ki si želijo ohraniti, pridobiti ali izboljšati samostojnost, neodvisnost, dostojanstvo, s tem pa tudi boljšo kvaliteto življenja.
Prav tako ima gerontolog / gerontologinja pomembno vlogo pri osveščanju mladih o zdravem načinu življenja za kvalitetno staranje ter pri osveščanju in informiranju svojcev in oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali spremljajo bolno ali invalidno osebo ali osebo z demenco. Pomembno vlogo ima tudi pri spremljanju na smrt bolne osebe pri paliativni oskrbi.
Pogosto potem sodeluje tudi v procesu žalovanja svojcev umrle osebe.
Na kakšen način se gerontologija povezuje z demenco?
Delo z osebami z demenco zahteva celovit pristop in veliko različnih znanj.
Tu ima gerontologija pomembno mesto. Gerontolog / gerontologinja s svojo usposobljenostjo zna prepoznati potrebe osebe z demenco, ki so poleg potreb po hrani, negi in varnosti zelo pomembne. Potreba po ljubezni, po sprejetju, samostojnem odločanju, dostojanstvu so le nekatere od potreb, ki jih morda oseba z demenco ne zmore več pokazati, izraziti.
Zato je potrebna velika mera empatije ter želja po raziskovanju, radovednost in aktivnost gerontologa/gerontologinje, ki osebo z demenco vodi, spodbuja, da poišče smisel življenja.
Z raziskovanjem preteklega in sedanjega življenja osebe z demenco, gerontolog / gerontologinja zna poiskati znanja in spretnosti, ki jih ta osebe še zmore, s tem pa ji pomaga, da je bolj samozavestna in srečna. Na ta način lahko vpliva tudi na različna odzivna vedenja.
Različne terapije, ki jih pri svojem delu z osebo z demenco uporablja gerontolog / gerontologinja, spodbujajo čutne, kognitivne in motorične procese.
Gerontolog / gerontologinja pomaga svojcem razumeti osebo z demenco in jim svetuje glede ravnanja v primeru nepredvidenih situacij ter pri napredovanju bolezni. Pomaga svojcem osebe z demenco, da se naučijo biti empatični, saj s tem pridobijo potrpežljivost, strpnost, vztrajnost, vse to, kar je pri delu z osebo z demenco še kako pomembno.
Vloga gerontologa / gerontologinje je, da pri vsakem posamezniku z demenco prepozna njegove individualne potrebe, želje in načine izražanja, saj skupinske terapije in aktivnosti v mnogih primerih ne dosežejo pravega učinka na posameznika.
V raznih institucijah je največji problem v pomanjkanju kadra, ki se ne more individualno ukvarjati z osebami z demenco, v domačem okolju pa so svojci navadno premalo izobraženi o vseh posebnostih, ki spremljajo demenco.
Prav gerontologi / gerontologinje so tisti, ki lahko pomagajo osebam z demenco in njihovim svojcem v domačem okolju ustvariti prijetno vzdušje, razumevanje in kvalitetno življenje v skupnem gospodinjstvu.
Besedilo: Apolonija Rajh, dipl. soc. geront. (VS)
