Normalno staranje se nanaša na postopne in naravne spremembe, ki se zgodijo v človeškem telesu in umu, ko se človek stara. Te spremembe veljajo za normalen del procesa staranja in se razlikujejo od osebe do osebe.
Čeprav staranje vpliva in se kaže na posameznikih različno, obstajajo nekatere skupne značilnosti in spremembe, povezane z normalnim staranjem.
Te spremembe so naravni del procesa staranja in se razlikujejo od patoloških stanj, kot so nevrodegenerativne bolezni, Alzheimerjeva bolezen ali druge oblike demence.
Vsako pozabljanje še ni demenca!
Kaj je normalno staranje možganov?
Možgani vseh nas se starajo. Vendar sedaj vemo, da ideja o staranju možganov, kjer naše možganske celice začnejo odmirati že pri 20-ih letih in odmirajo vse življenje ne drži. Pravzaprav, dokler človek ne doseže svojih 90 let, izgubi manj kot 10 % celic v svojih možganih.
Kar se zgodi pri normalnem staranju možganov, ni izguba celic, ampak možgani sčasoma postanejo manjši in se dejansko skrčijo.
Možganske celice se spreminjajo v svoji strukturi. To je eden od razlogov, zakaj opažamo krčenje starajočih se možganov.
Carol Barnes – mednarodna nevroznanstvenica
Vseeno pa pri krčenju možganov ni vse negativno, Carol Barnes je namreč ugotovila, da se učinkovitost možganov poveča, čeprav se celice krčijo. Na način, da se okrepijo povezave med celicami in možgani ohranijo večino svojih funkcij, čeprav se zmanjšujejo.
Odkrila je:
mnoge povezave se okrepijo ne glede na krčenje, vendar so mladi možgani bolj dosledni v svojih povezavah, stari možgani pa se včasih zmotijo. Preko raziskovanja z uporabo podgan je v Barnesovem labirintu ugotovila, da se starejše podgane včasih zmotijo, ampak ne pozabijo, kam morajo iti.
Torej z normalnim staranjem možganov ne izgubimo informacij in spominov. Zgodi se, da starejša oseba v trenutku, ko potrebuje informacijo do nje, ne more dostopiti in potem, 10 minut kasneje, se oseba spomni imena osebe ali lokacije, ki jo je iskala. Kot da možgani prej povezave ne bi mogli vzpostaviti, toda 10 minut kasneje jo vzpostavijo.
In prav ta del staranja možganov ljudi prestraši.
Vendar je pomembno, da ljudje razlikujejo med starostnimi spremembami v možganih, ki so precej subtilne, in s starostjo povezanim kognitivnim upadom, ki ga povzročajo možganske bolezni, kot sta Alzheimerjeva ali Parkinsonova bolezen.
Kaj ljudje doživljajo pri normalnem staranju možganov?
Pri normalnem staranju je običajno, da se možgani večkrat zmotijo in da oseba hitro v pogovoru izgubi rdečo nit ter preskakuje iz teme v temo. Fokus ni osredotočen zato je lahko oseba v pogovoru hitro zmotena in pozabi na zgodbo, ki jo je pripovedovala na način, da začne pripovedovati nekaj povsem drugega.
Morda se starejša oseba v nakupovalnem središču težko spomni, kje je parkirala avto, kaj potrebuje iz trgovine ali kam je dala ključ od stanovanja. Torej oseba doživlja trenutke izgube spomina.
Eden takšnih najpogostejših trenutkov je, da oseba pozabi ime nekoga. Čeprav osebo starejša oseba zelo dobro pozna, se ne more spomniti imena, mine 10 minut in oseba se spomni, kako je prijatelju – znancu ime.
To je popolnoma drugače kot pri Alzheimerjevi bolezni, kjer ljudje izgubijo te spomine.
Ti trenutni izpadi so 100 % normalni in se dogajajo vsem ljudem. Dogajajo se nam vse življenje, tudi ko smo stari 20 let, vendar postanejo pogostejši, ko se človek stara.
Kar pomeni, da starejši ljudje to bolj opazijo, izpadi spomina postanejo nadležni, vendar ti trenutki ne vplivajo na življenje osebe. Oseba še vedno lahko skrbi zase, gre po nakupih, plača položnice, skuha kosilo … To je glavna razlika med težavami s spominom in Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi demencami.
Pri normalnem staranju se bo oseba spomnila podatka, ki ga je pozabila, za razliko pri demenci, ko pozabljenega podatka ni več mogoče priklicati.
10 DEJSTEV O NORMALNEM STARANJU MOŽGANOV
1. Zdravi starajoči se možgani se bodo s starostjo zmanjšali.
Do 70. leta se lahko prostornina možganov zmanjša za 10-15 %. Zmanjšanje možganov ne pomeni, da ste izgubili celice, ampak, da se je zmanjšala velikost celic in vezivnega tkiva, okoliških tkiv, ki ohranjajo možgane zdrave.
Za razliko od Alzheimerjeve bolezni, kjer oseba izgubi celice zaradi patologije bolezni. Torej pri demenci nevroni umrejo, pri normalnem staranju ne.
2. Nevroni ne odmrejo v velikem številu.
V celotni življenjski dobi in celo v 90-ih letih verjetno odmre največ 10 % nevronov. Kar ni malo, vendar je veliko manj, ko so včasih mislili znanstveniki.
3. Možganske celice se obnavljajo.
Pozitivno dejstvo pri starajočih se možganih je, da se še vedno proizvajajo nove celice, čeprav se starate (vse do trenutka, ko umrete).
Kolikor vemo, se lahko možgani do neke mere regenerirajo – nevrogeneza se dogaja, tudi v hipokampusu. Še vedno pa ne vemo dovolj o tem, kako bi vplivali na hitro regeneracijo možganov in njihovo obnovitev ter ozdravitev možganov.
Biti vseživljenjski učenec poveča nevrogenezo, na regeneracijo pa vpliva tudi gibanje, preživljanje časa zunaj in uživanje v učenju. Pomembno je tudi zmanjševanje stresa, preko meditacije, druženja, opravljanja hobijev, ki so vam všeč. Vsaka stvar, ki je ne opravljate z veseljem in so vas o njej prepričali drugi, lahko povzroči dodaten stres in vam ne bo koristila.
4. Ni samo enega načina staranja.
Dejstvo je, da se vsak človek stara drugače s svojimi individualnimi razlikami. Nekateri ljudje bodo že pri 50-ih imeli znatno škodo na možganih, drugi pa je ne bodo imeli niti pri 80-ih. Eden od največjih mitov o staranju je, da se vsi staramo enako.
Naredimo vzporednico z osebnim videzom ljudi, ko se starajo. Vsi poznamo ljudi, za katere se zdi, da se nikoli ne starajo, in druge, ki so videti starejši, kot so. Zakaj? Ker ni enega samega načina staranja.
5. Pri normalnem staranju možganov traja dlje, da se naučite novih informacij.
S staranjem se človek nekoliko težje nauči novih informacij, ko pa jih pridobi, jih bo obdržal tako dobro kot mlad človek.
Carol Barnes je dokazala, da so sinapse manj konsistentne. To je skoraj tako, kot bi se poskušali učiti v hrupnem okolju. Potrebovali boste malo več časa, da znanje pridobite. Morda boste morali vložiti malo več truda in pozornosti, da se nečesa naučite, toda ko se boste tega naučili, bo znanje ostalo.
In to se zelo razlikuje od tistega, kar vidimo pri Alzheimerjevi bolezni. Osebe z Alzheimerjevo boleznijo bodo imele težave pri učenju in tudi pri ohranjanju novih informacij. Pri normalnem staranju ne pride do hitrejšega pozabljanja novih informacij.
Optimalno učenje izhaja iz ponavljanja, vaje in ponavljanja. Toda ko postajate starejši, je jasno, da boste morda potrebovali malo več ponavljanja in vaje, da boste dosegli enake rezultate kot, ko ste bili mladi.
6. Pri običajnem staranju možganov traja dlje, da informacijo prikličete.
Pri normalnem staranju je znanje prisotno v možganih osebe, vendar ima oseba težavo s priklicem informacije. Morda se oseba ne more spomniti imena nekoga, kje je parkirala avto, večkrat stari ljudje ne najdejo pravih besed.
Glavna razlika med Alzheimerjevo boleznijo in normalnim staranjem je, da pri demenci to znanje izgubite, pri normalnem staranju, pa ga lahko z zamikom še vedno prikličete. Veste, da je informacija v možganih, samo spomniti se je ne morete.
7. Avtobiografski spomin se s starostjo ne izgubi.
Spomini na dogodke iz preteklosti, čemur pravimo avtobiografski spomini, s starostjo ostanejo presenetljivo nedotaknjeni.
Oseba se spominja stvari, ki so se ji zgodile v 20-ih in morda celo, ko je bila stara 12 ali 5 let, enako dobro kot 30-letnik. Morda starejša oseba ne bo vedela vseh podrobnosti o dogodku iz preteklosti, vendar se bo dogodka spomnila dobro. Avtobiografski spomin z leti ne upada.
Medtem ko pri Alzheimerjevi bolezni osebe začnejo pozabljati tudi svojo preteklost. Kar se ne zgodi pri normalnem staranju možganov.
8. Možgani niso najbolj ostri v 20-ih letih starosti.
Med osebami v 20-ih, 30-ih in 40-ih in celo 50-ih ni velike razlike v zmogljivosti spomina. Šele ko pride človek v 60 leta, opazi zmanjšanje zaradi procesa staranja. In takrat začnemo opažati spremembe.
Preko testiranja različnih skupin ljudi se je pokazalo, da ljudje ohranjajo svoje kognitivno zdravje in svojo spominsko funkcijo do precej pozne starosti.
9. Dobro za srce, dobro za možgane.
20 let raziskav je pokazalo, da ko oseba počne stvari, ki so dobre za srce, dela tudi stvari, ki so dobre za možgane.
Stvari, ki vplivajo na zdravje srca in možganov, so zdrava prehrana, vse vrste vadbe, družbena aktivnost, vseživljenjsko učenje, kakovostno spanje.
Vse te stvari ne zagotavljajo, da ne boste nikoli zboleli za možgansko boleznijo, kot je Alzheimerjeva bolezen. Vendar zmanjšajo tveganje in pomagajo ohranjati vaše kognitivne funkcije, kar je zelo pomembno. Tudi če nikoli ne zbolite za demenco, je pomembno, da ostanete kognitivno aktivni, ohranite zdrave možgane, si lahko zapomnite stvari, rešite probleme in se naučite novih stvari.
Funkcije spomina in mišljenja vplivajo na kakovost življenja ljudi, ko se starajo.
10. Učenje novih stvari ne pomeni formalnega izobraževanja.
Učenje novih stvari ne pomeni, da morate obiskovati kakršno koli formalno izobraževanje. Ogledate si lahko dokumentarec, knjigo o zeliščih, se naučite nekaj novega o živalih in rožah, naučite se lahko novih veščin (obdelava lesa, pletenje, barvanje pobarvank, slikanje na platnu, opazovanje zvezd, ples, programiranje).
Vse naštete dejavnosti zahtevajo uporabo možganov na drugačen način, kot jih uporabljamo vsak dan.
V mnogih primerih pa poleg oseba uporablja tudi roke in telo. Najboljše je, če izberete nove aktivnosti kjer lahko istočasno uporabljate možgane in telo. Tako vaše telo kot možgani se lahko v starosti učijo novih veščin.
Ohranjanje zdravih možganov
Znanstveniki začenjajo razumeti, da aktivnosti in delo, ki je za osebo smiselno, ljudem pomaga ohranjati zdrave možgane.
Predvsem stvari, ki osebi dajo občutek namena, in smisla vplivajo na ohranjanje zdravih možganov in ljudi naredijo srečnejše. Tudi v času upokojitve izberite, stvari, do katerih imate strast in ohranite odgovornost do kvalitetno preživetih dni tudi v tretjem življenjskem obdobju.
Znanstveniki vidijo vse več ljudi, ki živijo v svojih 90-ih brez Alzheimerjeve bolezni, aktivno in zadovoljno. Kar 85 % ljudi na svetu ne bo nikoli doživelo kakršne koli oblike demence.
Povzeto po dr. Lee Ryan, profesorica in vodja oddelka za psihologijo na Univerzi v Arizoni. Njene raziskave se osredotočajo na razumevanje osnovnih mehanizmov spomina z uporabo funkcionalnega slikanja z magnetno resonanco (MRI). Proučuje tudi, kako so s starostjo povezane spremembe v strukturi in delovanju možganov povezane s spremembami, spomina pri starejših odraslih ter pomen zdravja srca in ožilja za ohranjanje “zdravja možganov”, ko se staramo.
